home *** CD-ROM | disk | FTP | other *** search
Text File | 1999-03-02 | 95.8 KB | 3,103 lines |
- Slovenian HOWTO
- Primoz Peterlin <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>
- v2.9, 15 February 1999
-
- Zbirka receptov za poslovenjenje sistema Linux. (Note to English
- readers: this document addresses Linux localization issues specific to
- Slovenian users.)
- ______________________________________________________________________
-
- Table of Contents
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
- 1. Uvod
-
- 1.1 Kaj je Linux?
- 1.2 Dogovor o zapisu
-
- 2. Za nestrpne
-
- 2.1 Nasi znaki na konzoli
- 2.2 Nasi znaki v okolju X Window System
-
- 3. Prikaz nasih znakov na zaslonu
-
- 3.1 Nabor znakov ``ISO Latin 2''
- 3.2 Konzola
- 3.3 X Window System
- 3.4 PostScript pod X11
- 3.5 TrueType pod X11
- 3.5.1 Freetype in xfsft
- 3.5.2 Xfstt
-
- 4. Tipkovnica
-
- 4.1 Konzola
- 4.2 X Windows System
- 4.2.1 Xks
-
- 5. Slovenski locale
-
- 5.1 Programiranje z GNU gettext
- 5.2 Poslovenjenje katalogov sporocil
-
- 6. Poslovenjenje razlicnih programov
-
- 6.1 Ukazne lupine
- 6.1.1 bash
- 6.1.2 tcsh
- 6.2 Terminalski emulatorji
- 6.2.1 xterm
- 6.2.2 rxvt
- 6.3 Pisarniski paketi
- 6.3.1 WordPerfect
- 6.3.2 Star Office
- 6.3.3 Applixware
- 6.4 Urejevalniki
- 6.4.1 GNU emacs
- 6.4.1.1 Starejse izdaje programa GNU emacs
- 6.4.1.2 GNU emacs 20
- 6.4.2 crisp
- 6.4.3 vi
- 6.5 Elektronska posta
- 6.5.1 Pine
- 6.5.2 elm
- 6.5.3 Netscape Mail
- 6.6 Svetovni splet
- 6.6.1 Lynx
- 6.6.2 Netscape Navigator
- 6.6.3 Spletni strezniki
- 6.6.3.1 Nacela
- 6.6.3.2 Prakticni oziri
- 6.6.3.3 Podrobnosti izvedbe
- 6.6.3.4 Dolocitev nove pripone za staticne spise
- 6.6.3.5 Dinamicno prekodiranje
- 6.6.3.6 Metainformacija za spletni streznik W3C
- 6.6.3.7 Datoteke ASIS za streznik Apache
- 6.6.3.8 Znacka <META> z oznacbo HTTP-EQUIV
- 6.7 Delo na oddaljenem racunalniku
- 6.7.1 Telnet
- 6.7.2 rlogin
- 6.8 TeX in LaTeX
- 6.8.1 LaTeX 2.09
- 6.8.2 Slovenska pravila za deljenje besed
- 6.8.3 LyX
- 6.8.4 Pregled besedila na zaslonu
- 6.8.5 Stvarna kazala
- 6.9 groff
- 6.10 Perl
- 6.11 Crkovanje: ispell
- 6.12 Pretvarjanje med razlicnimi kodiranji
- 6.13 Drugi programi
- 6.13.1 Pregledovalnik less
- 6.13.2 Koledar gcal
-
- 7. Tiskanje
-
- 7.1 Tiskalniki, ki podpirajo ISO Latin 2
- 7.2 Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki
- 7.3 Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki II
- 7.4 Tiskalniki PostScript
- 7.4.1 ogonkify
- 7.4.2 GNU enscript
- 7.4.3 a2ps
-
- 8. Linux v Sloveniji
-
- 8.1 Skupina uporabnikov Linuxa
- 8.2 Strezniki FTP
- 8.3 Usenet
- 8.4 Zastopniki za Linux
-
- 9. O tem spisu
-
- 9.1 Opombe k drugi izdaji
- 9.2 Zahvala
- 9.3 Vprasanja
- 9.3.1 Se pravi Slovenian ali Slovene?
- 9.3.2 Nasi znaki v tem spisu
- 9.4 Uporaba in razsirjanje
- 9.5 Note to English readers
-
-
- ______________________________________________________________________
-
- 1. Uvod
-
- 1.1. Kaj je Linux?
-
- Linux je izvedba vecopravilnega, vecuporabniskega operacijskega
- sistema Unix za osebne racunalnike s procesorji Intel (80386, 80486,
- Pentium, Pentium MMX, Pentium Pro in Pentium II), Digital AXP 21x64,
- Sun SPARC in Motorola 680x0, v delu pa so priredbe za Power PC, MIPS
- in ARM. Jedro operacijskega sistema je ob pomoci in sodelovanju
- stevilnih zanesenjakov z Interneta napisal Linus Torvalds z univerze v
- Helsinkih na Finskem. Skupaj s programi iz projektov GNU, X Window
- System in BSD predstavlja sodobno programsko okolje, enakovredno
- komercialnim razlicicam sistema Unix.
-
- Linux je prost program, dostopen skupaj z izvorno kodo. Najnovejse
- razlicice programja za Linux je moc najti na:
-
- <ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/>
- <ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/>
-
- Obe mesti sta navadno tezko dostopni in zelo zasedeni, zato uporabimo
- eno od stevilnih mest, kjer se zrcali vsebina zgornjih dveh; pametno
- je, da zacnemo na katerem od domacih zrcal; nasteta so v poglavju
- ``Linux v Sloveniji''.
-
-
- 1.2. Dogovor o zapisu
-
- V tem spisu so zgledi zamaknjeni od roba in izpisani v pisavi fiksne
- sirine, npr.
-
- echo "Pozdravljeni"
-
-
- Psevdoimena v zgledih so izpisana s lezeco razlicico iste pisave, npr.
-
- ls datoteka
-
-
- Tu se od bralca ali bralke pricakuje, da bo psevdoime datoteka nado¡
- mestil(-a) z dejanskim imenom datoteke.
-
- Z znakom ~ se po ustaljenem obicaju na sistemih Unix oznacuje osnovno
- podrocje uporabnika (za uporabnika z imenom uporabnik je to navadno
- /home/uporabnik). Nanj kaze tudi sistemska spremenljivka $HOME.
-
- Nadalje je za nastavitve spremenljivk okolja v tem spisu vseskozi
- uporabljan zapis, ki se uporablja v Bournovi ukazni lupini in njenih
- izpeljankah (Kornova lupina, lupina bash). Bralec ali bralka, ki
- uporablja ukazno lupino C (csh ali tcsh), bo znal(a) sam(a) prevesti
- primere
-
- SPREMENLJIVKA=vrednost; export SPREMENLJIVKA
-
-
- (ali celo export SPREMENLJIVKA=vrednost, kar dopusca bash) v analogne
-
- setenv SPREMENLJIVKA vrednost
-
-
-
- 2. Za nestrpne
-
- To poglavje ponuja nekaksna ``Izbrana poglavja iz slovenskega HOWTO''
- za tiste, ki se jim zdajle mudi, da bi lahko bodisi v znakovnem,
- bodisi v graficnem nacinu, takoj zaceli tipkati z nasimi znaki, k
- branju celotnega spisa pa bi se vrnili kdaj kasneje in v miru. Omenim
- naj edino se to, da sta prilagoditev konzole in prilagoditev okolja X
- Window System povsem neodvisna.
-
-
- 2.1. Nasi znaki na konzoli
-
- Trije koraki so potrebni, da znakovni terminal (ki se mu iz razlogov,
- po starosti dalec presegajocih povprecnega uporabnika Linuxa, vcasih
- pravi tudi konzola) prilagodimo za delo z nasimi znaki:
-
- 1. Omogociti moramo prikaz nasih znakov v znakovnem nacinu. Opisano v
- razdelku ``Konzola'' poglavja ``Prikaz nasih znakov na zaslonu''.
-
- 2. Nastaviti moramo ustrezno preslikavo tipkovnice. Opisano v razdelku
- ``Konzola'' poglavja ``Tipkovnica''.
-
- 3. Ukazno lupino moramo nastaviti tako, da bo dovoljevala vnos
- osembitnih znakov. Opisano v razdelku ``bash'' v podpoglavju o
- ukaznih lupinah (ali v razdelku ``tcsh'', ce uporabljate to ukazno
- lupino).
-
-
- 2.2. Nasi znaki v okolju X Window System
-
- Z okoljem X Window System je podobno kot s konzolo, le pot je
- malenkost daljsa.
-
- 1. Namestiti moramo nase znake in pripraviti graficno okolje X Window
- System do tega, da jih bodo uporabljali. Opisano v razdelku ``X
- Window System'' poglavja ``Prikaz nasih znakov na zaslonu''.
-
- 2. Nastaviti moramo preslikavo tipkovnice. Opisano v razdelku ``X
- Window System'' poglavja ``Tipkovnica''.
-
- 3. Nastaviti moramo terminalski emulator, da bo prikazoval nase znake.
- Opisano v razdelku ``xterm'' poglavja o terminalskih emulatorjih.
-
- 4. Ukazno lupino moramo nastaviti tako, da bo dovoljevala vnos
- osembitnih znakov. Opisano v razdelku ``bash'' v podpoglavju o
- ukaznih lupinah (ali v razdelku ``tcsh'', ce uporabljate to ukazno
- lupino).
-
-
- 3. Prikaz nasih znakov na zaslonu
-
- 3.1. Nabor znakov ``ISO Latin 2''
-
- ISO 8859-2 oz. ISO Latin 2 je clan druzine osembitnih naborov znakov
- ISO 8859, ki pokriva potrebe alfabetskih pisav (latinica in cirilica
- ter arabska, hebrejska in grska pisava; v pripravi sta tudi armenska
- in gruzinska). Druzino je zasnovalo evropsko zdruzenje proizvajalcev
- racunalnikov (European Computer Manufacturer's Association, ECMA), kot
- mednarodni standard pa potrdila organizacija za standardizacijo ISO s
- sedezem v Zenevi.
-
- Nabor ISO Latin 2 vsebuje vse potrebne znake za pisanje v albanscini,
- anglescini, bosnjascini, cescini, finscini, hrvascini, irscini,
- luziski srbscini, madzarscini, nemscini, poljscini, romunscini,
- slovascini, slovenscini, ter srbscini v latinicnem precrkovanju.
-
- Nekaj proizvajalcev strojne in programske opreme, med njimi IBM, Apple
- in Microsoft, uporablja svoje kodne strani za kodiranje znakov
- srednje- in vzhodnoevropskih narodov. Te kodne strani so praviloma
- nezdruzljive tako med seboj, kot tudi s standardom ISO.
-
-
- 3.2. Konzola
-
- Nabor znakov za sistemsko konzolo najdemo v paketu kbd Andriesa
- Brouwerja z univerze v Eindhovnu, Nizozemska. Paket je del vseh
- distribucij Linuxa in se avtomaticno nalozi ob namestitvi sistema.
- Pisave in pretvorne tabele so zlozene v imeniku /usr/lib/kbd.
- (Avanturisti se lahko namesto s paketom kbd igrajo s prototipnimi
- Linux Console Tools avtorja Yanna Dirsona.)
-
- V starejsih distribucijah Slackware se je prevedeni paket imenoval
- keytbls. Namestimo ga enako kot druge pakete, z ukazom pkgtool ali
- installpkg.
-
- Ko imamo paket enkrat namescen, izberemo drugo pisavo na zaslonu z
- ukazom setfont. Spodnji zgled izbere pisavo z naborom znakov po
- standardu ISO Latin 2 v velikosti sestnajst pik:
-
-
-
- setfont lat2-16
-
-
-
-
- Za nas zanimive pisave so iso02.f08, iso02.f14 in iso02.f16, ter
- lat2-08.psf, lat2-10.psf, lat2-12.psf, lat2-14.psf in lat2-16.psf
- (pripono .psf lahko pri ukazu setfont izpuscamo).
-
- Izbrana pisava velja v vseh virtualnih terminalih (glej console(4)) na
- konzoli. Ce nam to ni vsec, ampak bi radi imeli v vsakem virtualnem
- terminalu svojo pisavo, si lahko pomagamo s programom vtfontd Iana
- Zimmermana. Ta vsakic, ko zapustimo virtualni terminal, shrani izbrano
- konzolno pisavo, in jo ponovno restavrira, ko se vrnemo vanj.
-
- <ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/linux/vtfontd-1.0.1.tar.gz>
-
-
- Z izbiro pisave smo opravili sele nekako tretjino vsega dela,
- potrebnega, da bi lahko v tekstovnem okolju pisali po slovensko.
- Izvesti moramo vsaj se preslikavo tipkovnice ter omogociti vnos
- osembitnih znakov v ukazni lupini. Nestrpna bralka ali bralec si lahko
- potrebno prebere v razdelku ``Konzola'' poglavja ``Tipkovnica'' ter v
- o razdelku ukazni lupini ``bash'' v poglavju o ukaznih lupinah.
-
-
- 3.3. X Window System
-
- Kratka navodila za namestitev pisav z nasimi znaki za uporabo z X
- Window System in streznikom XFree86.
-
-
- 1. Pisave snamemo z najblizjega streznika FTP:
-
- <ftp://ftp.arnes.si/software/unix/Latin-2-fonts/>
-
-
- Datoteka ISO8859-2-bdf.tar.gz vsebuje najpopolnejsi nabor pisav, kodi¡
- ranih po ISO 8859-2, vecino uporabnih pisav pa vsebuje tudi xfonts-
- iso2-0.84.tar.gz. Po obicajnem postopku (tar -xzf ...) jih dekomprimi¡
- ramo in razpakiramo.
-
- 2. Pisavam z nasimi znaki dolocimo mesto v drevesni strukturi
- imenikov. Obicajno je to podimenik v imeniku
- /usr/X11R6/lib/X11/fonts/ (vcasih tudi /usr/lib/X11/fonts/,
- /usr/lib/X11R6/lib/X11/fonts ali celo /usr/X386/lib/X11/fonts/ kar
- pa naj nas ne moti). Mozen primer:
-
-
- /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/
- /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/
- /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc/
-
-
-
-
- Ce imenikov s tem imenom se ni, jih ustvarimo.
-
- 3. Streznik X ne zna uporabiti pisav v enakem formatu, kot se
- distribuirajo, zato jih moramo s programom bdftopcf prevesti iz
- formata BDF (Binary Distribution Format) v format PCF (Portable
- Compiled Format). Starejse izdaje X Window System so namesto
- slednjega uporabljale format SNF (Server Native Format), ki pa se
- danes ne uporablja vec.
-
-
- ___________________________________________________________________
- for FILE in *.bdf
- do
- bdftopcf $FILE -o `basename $FILE .bdf`.pcf
- done
- ___________________________________________________________________
-
-
- (da, ukazi v bash lahko segajo tudi prek vecih vrstic). Pisav v obliki
- BDF zdaj ne potrebujemo vec in jih lahko pobrisemo.
-
- 4. Streznik X zna uporabiti stisnjene datoteke s pisavami, kar lahko
- izkoristimo in prihranimo se nekaj prostora na disku.
-
-
- gzip *.pcf
-
-
-
-
- Starejse izdaje streznika X podpirajo le stiskanje s compress.
-
- 5. V vsakem imeniku s pisavami pricakuje streznik datoteko fonts.dir,
- ki podaja preslikavo med opisi pisav (X Logical Font Description,
- XLFD) in imeni datotek. Ustvarimo jo z ukazom
-
-
- mkfontdir
-
-
-
-
- Ukaz moramo pognati v vsakem podimeniku s pisavami.
-
- 6. Koncno lahko streznik obvestimo o tem, da smo namestili nove
- pisave, kar storimo z ukazom xset:
-
-
- xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/
- xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/
- xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc/
- xset fp rehash
-
-
-
-
- Ce je slo vse gladko, mora ukaz xlsfonts -fn "*-iso8859-2" pokazati
- seznam vseh novo namescenih pisav.
-
- 7. Ukaz xset velja samo, dokler ne zapustimo X Window System. Trajno
- spremembo dosezemo s popravkom konfiguracijske datoteke. Streznik
- XFree86 hrani svoje nastavitve v datoteki /etc/XF86Config (pisec
- teh vrstic je v nekaj letih ukvarjanja z XFree86 na razlicnih
- distribucijah nastavitve videl tudi ze v datotekah
- /etc/X11/XF86Config, /usr/X11R6/lib/X11/XF86config in
- /usr/X11/lib/X11/Xconfig). Poiscemo niz FontPath in dodamo vrstice:
-
-
- FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi"
- FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi"
- FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc"
-
-
-
-
-
- To je vse. Od zdaj naprej zna X Window System na zahtevo programa
- prikazati tudi nase znake. Vec o tem, kako program, npr. xterm,
- pripravimo do tega, da zahteva nase znake, si preberemo v razdelku
- ``xterm'' poglavja o terminalskih emulatorjih.
-
-
- 3.4. PostScript pod X11
-
- Streznik X zna uporabljati rastrske pisave v oblikah PCF, SNF in BDF
- ter vektorske pisave v obliki Speedo in Type 1. Pri majhnih velikostih
- (do 10 tipografskih pik) so rastrske pisave na zaslonu navadno lepse,
- pri vecjih velikostih, npr. v graficnih programih, pa so vektorske
- pisave znatno lepse.
-
- Nekaj vektorskih pisav Type 1 v kodnem razporedu ISO Latin 2 je
- pripravil Peter Soos. Pri namescanju v celoti sledimo postopku,
- opisanem v razdelku ``X Window System'' poglavja ``Prikaz nasih znakov
- na zaslonu''. S streznika snamemo datoteko v obliki zip:
-
- <ftp://ftp.arnes.si/software/unix/Latin-2-fonts/l2pfb005.zip>
-
-
- Se vec pisav je zbrala ceska skupina, paket RPM (vsebino namestimo z
- ukazom rpm -Uvh ...) najdemo na
-
- <ftp://crash.fce.vutbr.cz/pub/linux_fonts/X11fonts-ulT1mo-
- beta-1.0-4.noarch.rpm>
-
-
- Ustvarimo nov imenik, npr. /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/Type1,
- in vanj stresemo vsebino arhiva l2pfb004.zip. Avtor je ze pripravil
- datoteki fonts.scale in fonts.dir. Ponovimo vajo z xset in v
- nastavitveno datoteko dodamo vrstico:
-
-
- FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/Type1"
-
-
-
-
- Namesto xlsfonts tokrat iz okenskega okolja X Window System pozenimo
- xfontsel. Novo namescene pisave najdemo najhitreje, ce jih iscemo po
- ``crkolivnici'' (angl. type foundry) sp (po avtorjevih zacetnicah) v
- prvem stolpcu (fndry). Izberite kaksno veliko povecavo (pxlsz) in
- primerjajte z rastrskimi pisavami!
-
-
- 3.5. TrueType pod X11
-
- Rasterizator za pisave TrueType se ni standardni del paketa X Window
- System. Fantje iz The XFree86 Project, Inc. nacrtujejo vkljucitev
- podpore zanje v izdaji XFree86 4.0.
-
-
- 3.5.1. Freetype in xfsft
-
- Mark Leisher in Juliusz Chroboczek sta standardni streznik pisav iz
- okolja X Window System dopolnila s FreeType, prostim rasterizatorjem
- za pisave TrueType, ki so ga napisali David Turner, Robert Wilhelm,
- Werner Lemberg in sodelavci. Streznik je na voljo kot izvorna koda, s
- katero lahko pokrpate izvorno kodo streznika X, ali pa kot ze preveden
- program za Linux.
-
-
- <http://www.freetype.org/>
- <http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/xfsft/>
- Predpostavili bomo, da ste na kakrsenkoli nacin ze uspeli priti do
- izvedljive datoteke xfsft.
-
-
- 1. Ustvarimo imenik za pisave TrueType, npr.
- /usr/X11R6/lib/X11/fonts/TrueType/ in vanj prepisemo datoteke s
- pisavami TrueType.
-
- 2. V omenjenem imeniku ustvarimo datoteko fonts.scale. Preprost primer
- taksne datoteke je naslednji:
-
- ___________________________________________________________________
- 5
- times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-1
- times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-2
- times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-5
- times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-koi8-r
- times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso10646-1
- ___________________________________________________________________
-
-
- Opazimo lahko, da se vseh pet vrstic nanasa na eno in isto datoteko.
- Razlikujejo se le po kodnem naboru. Ker datoteka vsebuje vse potrebne
- znake, jo streznik pisav aplikacijam lahko predstavi kot katerokoli od
- nastetih petih kodnih naborov.
-
- Joerg Pomnitz je napisal programcek ttmkfdir, ki avtomaticno pregleda
- vse datoteke TrueType in ustvari datoteko fonts.scale.
-
- <http://www.darmstadt.gmd.de/~pommnitz/xfsft.html>
-
-
-
- 3. V istem imeniku zatem pozenemo se mkfontdir. Ta ne bo napravil nic
- drugega, kot obstojeco datoteko fonts.scale nespremenjeno prepisal
- v datoteko z imenom fonts.dir.
-
- 4. S streznikom pisav xfsft bodisi prepisemo obstojeci streznik
- (navadno /usr/X11R6/bin/xfs, ali pa ga premaknemo na kaksno drugo
- primerno mesto.
-
- 5. Streznik pisav potrebuje konfiguracijsko datoteko. Spodnja naj
- sluzi za zgled, ce nimate boljse:
-
- ___________________________________________________________________
- clone-self = off
- use-syslog = off
- client-limit = 20
-
- catalogue = /usr/X11R6/lib/X11/fonts/TrueType,/usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1
-
- error-file = /usr/X11R6/lib/X11/fs/fs-errors
-
- # in decipoints
- default-point-size = 120
-
- # x,y
- default-resolutions = 100,100,75,75
- ___________________________________________________________________
-
-
-
- Zdaj lahko pozenemo streznik pisav X. Pri zgledu smo uporabili vrata
- 7100. Ce so na vasem sistemu ze zasedena, izberite druga. Za podrob¡
- nosti si oglejte prirocnik xfs(1).
-
- xfsft -port 7100 -config /usr/X11R6/lib/X11/fs/config &
-
-
-
-
-
- 6. Ne da bi spreminjali pot, v kateri iscemo pisave, lahko preverimo,
- ce streznik deluje:
-
-
- fslsfonts -server localhost:7100
-
-
-
-
-
- 7. Ce smo zadovoljni, dodamo streznik pisav med vire, kjer iscemo
- pisave, npr.
-
-
- xset fp+ tcp/localhost:7100
-
-
-
-
- Streznik pisav lahko seveda tece tudi na drugem racunalniku, tako da
- ni potrebe, da imamo na vseh racunalnikih v lokalni mrezi namescene
- vse pisave.
-
- Dokoncno dodamo streznik pisav v konfiguracijsko datoteko
- /etc/XF86Config:
-
-
- FontPath "tcp/localhost:7100"
-
-
-
-
-
- 3.5.2. Xfstt
-
- Drugi streznik pisav za X11, ki podpira pisave TrueType, je Xfstt.
- Pisec teh vrstic z njim nima izkusenj, je pa z veseljem pripravljen na
- to mesto vkljuciti izkusnje drugih. Xfstt najdete na navedenem mestu
- in vseh zrcalih le-tega.
-
-
- <ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/X11/fonts/Xfstt-0.9.10.tgz>
-
-
-
- 4. Tipkovnica
-
- 4.1. Konzola
-
- Nabor znakov za sistemsko konzolo in tabele za premapiranje tipkovnice
- najdemo v paketu kbd Andriesa Brouwerja z univerze v Eindhovnu,
- Nizozemska. Avtor paketa je napisal tudi Keyboard HOWTO, kjer si lahko
- o tej temi preberemo vec. Paket je del vseh obicajnih distribucij in
- se nalozi avtomaticno ob namestitvi sistema.
-
- V starejsih distribucijah Slackware se je prevedeni paket imenoval
- keytbls. Namestimo ga enako kot druge pakete, z ukazom pkgtool ali
- installpkg.
-
-
- Paket kbd vsebuje tabelo za slovensko tipkovnico s 102 tipkama in
- zaslonske pisave za kodni nabor ISO Latin 2. Vsi, ki iz kakrsnihkoli
- razlogov uporabljajo drugacno tipkovnico, si lahko na osnovi zgledov v
- /usr/lib/kbd/ pripravijo svojo. Marko Macek je ze pripravil tabelo
- preslikav za amerisko tipkovnico s 101 tipko:
-
- <http://www.kiss.uni-lj.si/~k4fr0235/kbd/>
-
-
- Celoten postopek za izbiro zaslonske pisave, tabele za tipkovnico in
- uporabo le-te je taksen:
-
- ______________________________________________________________________
- # Izberemo pisavo z naborom ISO Latin 2 v velikosti 16 pik
- setfont lat2-16
- # Nalozimo prireditveno tabelo za slovensko tipkovnico...
- loadkeys slovene
- # ...in jo izberemo
- echo -e -n "\\033(K" > /dev/console
- ______________________________________________________________________
-
-
-
- Distribucija Debian pozna tudi ukaz kbdconfig, ki opravi isto.
-
- Ce zelimo, da je taksna nastavitev trajna, dodamo zgornjih sest vrstic
- v nastavitveno datoteko /etc/rc.d/rc.local, ki se izvede ob zagonu
- operacijskega sistema. Ce ob tem omogocimo se vnos osembitnih znakov v
- ukazni lupini ``bash'', je to najnujnejse, kar je potrebno za pisanje
- po slovensko v tekstovnem nacinu.
-
-
- 4.2. X Windows System
-
- V X Windows System lahko spreminjamo razpored tipk na tipkovnici z
- ukazom xmodmap. Tabelo preslikav za obicajno tipkovnico s 102 ali 105
- tipkami, kot je v rabi pri nas, lahko snamemo z
-
- <ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/Xmodmap.sl.pc102>
-
-
- Uporaba je enostavna:
-
- xmodmap Xmodmap.sl.pc102
-
-
- Preslikava tipkovnice velja, dokler ne zapustimo okolja X Window Sys¡
- tem. Zamenjamo jo lahko s ponovnim ukazom xmodmap, ki mu kot argument
- podamo datoteko s tabelo preslikav. Tabela za standardno amerisko tip¡
- kovnico navadno najdemo kot /usr/X11R6/lib/X11/etc/xmodmap.std. Ce je
- ne, si jo lahko pripravimo sami: preden nalozimo slovensko preslikavo
- tipkovnice, pozenemo:
-
- xmodmap -pke > Xmodmap.us
-
-
- To potem nalozimo enako kot slovensko tabelo.
-
- Ce zelimo ta razpored trajno namestiti, preimenujemo datoteko bodisi v
- ~/.Xmodmap (osebna nastavitev) ali pa v
- sysmodmap=/usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap (skupna nastavitev za vse
- uporabnike; ponekod se ta datoteka imenuje tudi
- /etc/X11/xinit/Xmodmap), ki se avtomaticno nalozi ob vsakem zagonu X
- Window System. Ce se ne nalozi, preverite svojo datoteko ~/.xinitrc. V
- njej mora biti nekaj takega kot:
-
- ______________________________________________________________________
- usermodmap=$HOME/.Xmodmap
- sysmodmap=/usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap
-
- if [ -f $sysmodmap ]; then
- xmodmap $sysmodmap
- fi
-
- if [ -f $usermodmap ]; then
- xmodmap $usermodmap
- fi
- ______________________________________________________________________
-
-
-
- Ob preslikavi tipkovnice ne pozabimo na to, da moramo tudi v ukazni
- lupini omogociti vnos osembitnih znakov (poglavje ``Ukazne lupine'').
-
-
- 4.2.1. Xks
-
- Cesko podjetje Informatica s.r.o. se je problema preslikave tipkovnice
- lotilo drugace. Njihov produkt Xks je streznik, ki se vgnezdi med
- streznik X in namenske programe ter prestreze vse dogodke KeyPress ter
- jih po potrebi modificira. Ta resitev deluje tudi pri slabo napisanih
- programih, pri katerih preslikava z xmodmap ne deluje, obljublja pa
- tudi resitev za aktivacijo nemih tipk (tipke v zgornji vrstici
- slovenske tipkovnice lahko v kombinaciji s tipko AltGr delujejo kot
- neme tipke).
-
- <http://www.informatica.cz/>
-
-
- Xks je program na pokusino (shareware); registracija izvedbe za Linux
- stane 900 ceskih kron (okrog 4500 tolarjev). Pisec teh vrstic se
- zaenkrat se ni utegnil ukvarjati s njim, bi pa z veseljem vkljucil na
- to mesto izkusnje drugih.
-
-
- 5. Slovenski locale
-
- Z izrazom locale oznacujemo skupek lastnosti programskega okolja,
- odvisnih od jezikovnega in kulturnega okolja uporabnika. Mednje sodi
- informacija o tem, kateri znaki so crke in kaksen je njihov vrstni
- red, nacin izpisa datuma in ure, izbiro locila v zapisu decimalnih
- stevil (vejica oz. pika), zapis valute in sporocila programov
- uporabniku.
-
- Programski vmesnik za internacionalizacijo in lokalizacijo na
- sistemih, zdruzljivih s standardi POSIX, je definiran v standardu
- ISO/IEC 9899 (Programski jezik ISO C) ter IEEE 1003.2 (POSIX.2).
- Informacije, pomembne za lokalizacijo, razvrsca v sest kategorij:
-
- ╖ LC_CTYPE (znaki, ki predstavljajo abecedo)
-
- ╖ LC_COLLATE (vrstni red znakov v abecedi)
-
- ╖ LC_TIME (izpis datuma in ure)
-
- ╖ LC_NUMERIC (izpis stevilcnih vrednosti)
-
- ╖ LC_MONETARY (izpis valute)
-
- ╖ LC_MESSAGES (komunikacije z uporabnikom)
-
-
- LC_ALL zajema vseh nastetih sest kategorij. Medtem ko projekt GNU pri
- izvedbi prvih petih kategorijah zvesto sledi standardu, se je v sesti
- odlocil za njegovo razsiritev. Standardizacijski komite se namrec ni
- mogel zediniti okrog izvedbe ravnanja s prevodi sporocil, zato je
- standard v tej tocki prakticno neuporaben: doloca le prevode za ``da''
- in ``ne''. Projekt GNU je zato razvil svojo metodo, to je paket GNU
- gettext. Prevedeni katalogi sporocil, ki jih uporablja mehanizem
- gettext se navadno nahajajo v podimenikih imenika /usr/share/locale/.
-
- Sledi nekaj primerov odziva poslovenjenega sistema. Primeri so pobrani
- s HP-UX, ker je lokalizacija Linuxa zaenkrat se v teku -- knjiznica
- GNU libc 2.0 in kasnejse izpeljanke sicer ze ponujajo okvir za
- lokalizacijo, izvedba pa zaenkrat se zaostaja, zato koncepta zaenkrat
- se ne moremo ilustrirati s programi iz paketov textutils, fileutils
- ipd.
-
- Z nastavitvijo spremenljivke LANG na slovenski locale se spremenijo
- vsi prilastki:
-
-
- ~> date
- Sat Oct 19 22:32:04 METDST 1996
- ~> LANG=sl_SI.iso88592 date
- Sob, 19 okt 1996 22:32:04
-
-
-
-
- Lahko pa jih spreminjamo tudi vsakega posebej. Ce zelimo obdrzati
- angleske izpise, obliko datuma, decimalno piko ipd., zeleli pa bi, da
- gre urejanje crk po slovenski abecedi, spremenimo samo LC_COLLATE:
-
-
- ~> sort abc.tex
- abc
- abca
- abd
- abc
- ~> LANG=C LC_COLLATE=sl_SI.iso88592 sort abc.tex
- abc
- abca
- abc
- abd
-
-
-
-
- Seveda LC_COLLATE ne resi vseh problemov v zvezi z urejanjem. Pri
- razvrscanju kastiljskih kraljev bi, recimo, zeleli, da pride Alfonz
- IX. za Alfonzem VIII. in pred Alfonzem X. Kar pa je verjetno ze prob¡
- lem za umetno inteligenco...
-
- Spremenljivka LANG ima v splosnem obliko:
-
- LANG=jezik[_drzava[.nabor]]
-
-
- Pri tem je jezik dvocrkovna koda jezika, kot jo doloca standard ISO
- 639, drzava pa dvocrkovna koda drzave, dolocena s standardom ISO 3166.
- Zgled za slovenscino, kot se govori v Sloveniji in pise s kodnim
- naborom ISO 8859-2, je torej
-
- LANG=sl_SI.iso88592
-
-
- Dolocitev drzave in nabora znakov je neobvezna (pomembna je seveda pri
- jezikih, ki se govorijo v vec drzavah; kaksen locale uporabljajo
- Slovenci v zamejstvu, je piscu teh vrstic neznano), tako lahko pisemo
- na kratko
-
- LANG=sl
-
-
-
- 5.1. Programiranje z GNU gettext
-
- Paket GNU gettext ponuja nekaj orodij za lokalizacijo:
-
- ╖ xgettext, ki iz izvorne kode izlusci sporocila
-
- ╖ msgcmp, ki primerja dva kataloga sporocil
-
- ╖ msgmerge, zdruzi star preveden katalog sporocil z novim,
- neprevedenim
-
- ╖ msgfmt, ki prenosen katalog sporocil prevede v binarno obliko
-
- ╖ msgunfmt, obratno od msgfmt
-
- S kratkim zgledom ilustrirajmo, kako poteka pisanje lokaliziranega
- programa s paketom GNU gettext.
-
-
- 1. Najprej napisemo program zgled.c. Pri pisanju programa ze vkljucimo
- mehanizme internacionalizacije:
-
- ___________________________________________________________________
- #include <locale.h>
- #include <stdio.h>
- #include <libintl.h>
-
- #define PACKAGE "zgled"
- #define LOCALEDIR "/usr/local/share/locale"
-
- char main() {
- setlocale (LC_MESSAGES, "");
- bindtextdomain (PACKAGE, LOCALEDIR);
- textdomain (PACKAGE);
-
- printf("%s\n", gettext("This is a short example."));
- printf("%s\n", gettext("Author: Primoz Peterlin"));
- return(0);
- }
- ___________________________________________________________________
-
-
-
- 2. Z ukazom xgettext iz izvorne kode izluscimo izpise na zaslon:
-
- xgettext zgled.c
-
-
- S tem smo ustvarili datoteko messages.po. To je obicajna besedilna
- datoteka, ki vsebuje skelet prevodov sporocil.
-
- 3. Datoteko messages.po z urejevalnikom dopolnimo s prevodi, recimo
- takole:
-
-
-
-
-
- ___________________________________________________________________
- # Slovenski prevod zgleda
- # Primoz Peterlin, <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>
- #
- msgid ""
- msgstr ""
- "Project-Id-Version: zgled 1.0\n"
- "POT-Creation-Date: 1998-12-06 14:05:53+0100\n"
- "PO-Revision-Date: 1998-12-06 15:00:00+0100\n"
- "Last-Translator: Primoz Peterlin <peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>\n"
- "MIME-Version: 1.0\n"
- "Content-Type: text/plain; charset=ISO-8859-2\n"
- "Content-Transfer-Encoding: 8bit\n"
- "Xgettext-Options: \n"
- "Files: zgled.c\n"
-
- #: zgled.c:13
- msgid "This is a short example."
- msgstr "To je kratek zgled."
-
- #: zgled.c:14
- msgid "Author: Primoz Peterlin"
- msgstr "Avtor: Primoz Peterlin"
- ___________________________________________________________________
-
-
-
- 4. Popravljeno prenosljivo datoteko s sporocili (angl. portable
- message file) messages.po prevedemo v binarno obliko:
-
- msgfmt -v -o zgled.mo messages.po
-
-
-
- 5. Binarno datoteko prestavimo v imenik, kjer jo bo gettext nasel:
-
- mv zgled.mo /usr/local/share/locale/sl/LC_MESSAGES
-
-
-
- 6. Program prevedemo in povezemo s knjiznico libintl.a:
-
- gcc -o zgled zgled.c -lintl
-
-
-
- 7. Pa poskusimo, kaksna je razlika!
-
-
- LANG=C ./zgled
- LANG=sl ./zgled
- LC_ALL=sl ./zgled
- LC_MESSAGES=sl ./zgled
- LC_CTYPE=sl ./zgled
- LC_ALL=sl_SI.iso88592 ./zgled
-
-
-
-
- V prvem in zadnjem primeru je izpisano sporocilo anglesko, v predzad¡
- njem pa verjetno tudi. V prvem zato, ker smo eksplicitno zahtevali
- locale ``C'', v zadnjem pa zato, ker smo zahtevali locale
- ``sl_SI.iso88592'', v katerem ni prevoda sporocil -- to namrec obstaja
- za locale ``sl''. V predzadnjem zgledu smo uporabili pravi locale, a
- irelevantno kategorijo LC_CTYPE namesto uporabljene LC_MESSAGES.
-
- Se dve opombi: imenik, kamor prestavimo katalog sporocil, se mora
- ujemati z imenikom LOCALEDIR, navedenim v izvorni kodi. Tezavo, da GNU
- gettext razume ``sl'' in ``sl_SI.iso88592'' kot razlicna locala, je
- pisec teh vrstic resil z simbolno povezavo v imeniku
- /usr/local/share/locale:
-
- ln -s sl sl_SI.iso88592
-
-
-
- 5.2. Poslovenjenje katalogov sporocil
-
- V teku je internacionalizacija projekta GNU (programi iz projekta GNU
- predstavljajo znaten del celotnega sistema Linux in vecino tistega, s
- cimer se sooca koncni uporabnik). Trenutno so v slovenscino ze
- prevedena sporocila za naslednje pakete GNU: enscript, fileutils,
- gettext, grep, hello, recode in tar. Z nastavitvijo spremenljivke
- okolja
-
- LANG=sl
-
-
- bodo programi iz teh paketov izpisovali slovenska sporocila namesto
- angleskih.
-
- Razprava o poslovenjenju projekta GNU poteka med prejemniki
- elektronskega spiska <sl@li.org>, nanj se lahko narocite tako, da na
- naslov sl-request@li.org posljete vrstico
-
- subscribe
-
-
- v telesu sporocila.
-
- Pomoc prostovoljcev, ki bi prevedli preostale pakete, ali pa se samo
- zavezali za vzdrzevanje ze prevedenih, je nadvse zazelena. Vabljeni!
-
-
- 6. Poslovenjenje razlicnih programov
-
- Na tem mestu bi se v idealnem svetu opis poslovenjenja Linuxa lahko
- koncal. Povedali smo vse potrebno o vnosu in izpisu nasih znakov, ter
- kako z definiranjem spremenljivk okolja programom dopovemo, da delamo
- s slovenskimi besedili. To poglavje je takorekoc v celoti posveceno
- izjemam -- programom, ki iz taksnih ali drugacnih razlogov ne
- uporabljajo lokalizacijskih spremenljivk, alternativnim metodam za
- vnos ali izpis znakov, ki v izjemnih primerih (npr. ce nimamo
- tipkovnice s slovenskimi znaki) lahko vseeno pridejo prav, in
- podobnemu.
-
-
- 6.1. Ukazne lupine
-
- 6.1.1. bash
-
- Nastavitve ukazne lupine bash so v datoteki ~/.inputrc (ki jo po
- potrebi ustvarimo):
-
-
- set meta-flag on
- set convert-meta off
- set output-meta on
-
-
-
-
- Te tri vrstice je morda pametno dodati tudi v /etc/skel, tako da jih
- podedujejo tudi vsi na novo ustvarjeni uporabniki.
-
- Tole se sicer ne navezuje na slovenscino, ko ste ze pri poslu, si
- lahko zivljenje olajsate se s tem, da tipkam Home, Delete in End
- vrnete njihov obicajni pomen: v isto datoteko (~/.inputrc) dodate se
- vrstice
-
-
- "\e[1~": beginning-of-line
- "\e[3~": delete-char
- "\e[4~": end-of-line
-
-
-
-
-
- 6.1.2. tcsh
-
- Vnos osembitnih znakov omogocimo, ce v nastavitveno datoteko
- (/etc/csh.login za skupne nastavitve oz. ~/.tcshrc ali ~/.cshrc za
- osebne nastavitve) dopisemo vrstico:
-
-
- setenv LC_CTYPE sl_SI.iso88592
-
-
-
-
- Med nami: kaze, da je ukazni lupini tcsh povsem vseeno, na kaj
- nastavite spremenljivko LC_CTYPE, samo da ni nedefinirana.
-
- Pazite: ukazna lupina mora biti prevedena z vklopljeno izbiro
- ``8-bit''! To lahko preverite z ukazom ``set'':
-
-
- rufko:~% set
- ...
- version tcsh 6.06.00 (Cornell) 1995-05-13 (i386-intel-linux) options 8b,dl,al
- rufko:~%
-
-
-
-
- Pomemben je tisti ``8b''. Ce se pri vas ne izpise, vam verjetno ne
- preostane drugega, kot da snamete izvorno kodo in jo prevedete.
-
-
- 6.2. Terminalski emulatorji
-
- 6.2.1. xterm
-
- V datoteki ~/.Xresources (osebna nastavitev) ali pa v datoteki
- /usr/lib/X11/app-defaults/XTerm (skupna nastavitev) dolocimo pisave,
- ki jih uporablja XTerm. Izberemo pisavo, ki ima vse znake enako
- siroke, npr. ,,fixed`` ali ,,Courier``, in je kodirana po razporedu
- ISO Latin 2. Zgled:
-
-
- XTerm*font: -*-fixed-medium-r-normal--16-*-iso8859-2
- XTerm*boldFont: -*-fixed-bold-r-normal-sans-16-*-iso8859-2
-
-
-
-
-
- Primerne pisave lahko izpisemo z ukazom xlsfonts (glej se razdelek ``X
- Window System'' poglavja ``Prikaz nasih znakov na zaslonu''):
-
-
- xlsfonts -fn '*-fixed-*-iso8859-2'
-
-
-
-
-
- 6.2.2. rxvt
-
- Po podatkih v ceskem HOWTO rxvt zaenkrat (razvojna izdaja 2.4.6) ne
- deluje z nasimi znaki brez posegov v izvorno kodo. Potrebne posege
- najdete v ``Czech HOWTO'' (ki ni del arhiva LDP; glejte razdelek
- ``Zahvala'', kje ga najdete).
-
-
- 6.3. Pisarniski paketi
-
- 6.3.1. WordPerfect
-
- (Jaka Mele, Vse naredim pod Linuxom!, Win.Ini, l.6, st.9, str.60)
-
- WordPerfect ima vse potrebne znake ze v svoji tabeli. Vse, kar moramo
- napraviti, je da za nase crke definiramo makroukaze. Recimo, da bi
- radi definirali crko S (velika crka S s stresico). Pricnemo s
- snemanjem makroukaza (recimo mu Scaron), skocimo v tabelo znakov, v
- njej izberemo crko S, zakljucimo makro in nazadnje pri nastavitvah
- povezemo makro z izbrano tipko.
-
- (Jaka Mele, Message-id:
- <Pine.LNX.4.05.9812241251460.15368-101000@ro.zrsss.si>
-
-
-
- ---------- Forwarded message ----------
- Date: Thu, 24 Dec 1998 11:04:33 +0000
- From: "[ALAMUN ALEN" <alen.salamun@uni-mb.si>
- To: jaka.mele@lugos.si
- Subject: WordPerfect SLO tipkovnica
-
- Hi!
-
- Daj prosim spravi to v mojem imenu na lugos listo, ker je verjetno
- trazena roba. Uspelo mi je definirati SLO tipkovnico brez makrojev. Sem na
- fax-u pa ne morem poslati jaz na Lugos listo.
-
- LP, Alen
-
-
-
-
- Datoteko SLO.WGK s prireditveno tabelo za slovensko tipkovnico najdete
- na
-
-
- <ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/SLO.WGK>
-
-
- (Andrej Komelj, Message-id: <19981224182341.A3794@perun.mist.si>)
-
-
-
-
-
- Odgovor na vprasanje: "Kako je s podporo sumnikom v WP-ju 8.0 pod
- Linuxom?" se glasi: SLABO.
-
- 1. Resitev v obliki "insert symbol -> multinational" je v teoriji
- uporabna, vendar... Hja, multinational znaki so v WP Multinational
- fontu, le-ta pa je najbolj podoben Roman-WP fontu. Ima "serife", zato
- Helvetica in Zurich odpadeta. Vendar se tudi pri Roman-WP pojavijo
- tezave, ce se le-tega uporablja v bold, italic ali bold-italic obliki.
-
- 2. Resitev v obliki uporabe Type 1 fontov z definiranimi slovenskimi
- znaki (kje se jih dobi? odg: poglejte si v Slovenian-HOWTO, ali jih
- skopirajte iz OS/2-ja, ce ga imate) pa zal tudi odpade, ker "brezplacna"
- verzija WP-ja nima vsebovanega font installerja (xwpfi) in zato kakrsno
- koli dodajanje fontov v wp.drs odpade... Skratka, tako kot je nekdo ze
- napisal; brezplacen-in-neoskubljen WP je ena velika potegavscina... Za
- Americane je mogoce se nekako uporaben, za povprecnega Slovenca, ki pise
- tudi slovenska besedila, pa je popolnoma brez vrednosti. :-(
-
- Nazaja k LyX-u in ze sestavljenim vzorcem. :-)
-
- Mimogrede, kaj se je zgodilo z WP-jem?!? Dokler se ni bil v lasti
- Corel-a, je znal postavljati stresice na katere koli znake v katerem
- koli fontu. Z WP-jem 6.0 za DOS sem tako pisal tekste v TrueType, Type 1
- in CG fontih... POVSOD sem lahko uporabljal sumnike. Huh, "napredek" pa
- tak.
-
- --
- Kome.
-
-
-
-
-
- 6.3.2. Star Office
-
- (Jaka Mele, Vse naredim pod Linuxom!, Win.Ini, l.6, st.9, str.60)
-
- StarOffice je malce tezavnejsi, zato, ker rabi dodatne Type1 fonte, pa
- vendarle povejmo recept se zanj. Kot prvo si torej moramo dobiti
- slovenske oziroma latin2 pisave (pfb, afm, fonts.dir in fonts.scale)
- iz recimo ftp streznika drustva uporabnikov linuxa slovenije
- ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/, datoteki
- l2afm004.zip in l2pfb004.zip). Nato arhiva odpremo v
- /usr/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/, ter ta imenik dodamo v spisek
- imenikov s pisavami, ki jih uporabi XWindow streznik. To naredimo
- tako, da v datoteko /etc/X11/XF86Config dopisemo:
-
- FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/"
-
-
- Za tem pozenemo
-
- xset fp+ /usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/
-
-
- ter se xset fp rehash. Nato je potrebno v direktoriju
- /usr/local/StarOffice3-1/x3p/fontmetrics/ za .afm datoteke narediti
- povezave iz /usr/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/. Podobno naredimo se za
- direktorij /usr/local/StarOffice3-1/x3p/pssoftfonts/, le da sem
- povezemo .pfb datoteke. Skoraj smo ze na koncu, v datoteko
- /usr/local/StarOffice-3.1/xp3/psstd.fonts dodamo po vzoru ze dodanih
- pisav v datoteki fonts.dir iz Latin2 podrocja, vse nove pisave, tako,
- da namesto npr. arial.pfb pride arial, namesto -0-0-0-0 pa
- -%d-%d-%d-%d... Saj se takoj vidi. Na koncu si premapirajmo se
- tipkovnico in sicer s programom xmodmap, tako da izvrsimo xmodmap
- xmodmap.si. Ce imate starejsi Xwindow sistem, si boste morda morali
- xmodmap.si se popraviti, da vam bosta tipki Backspace in Delete delali
- normalno, sicer pa samo pozenete swriter3 in uzivate v dodatnih
- slovenskih pisavah.
-
-
- 6.3.3. Applixware
-
- (Boris Pozar, Message-Id: <346044BF.FE97E3AF@guest.arnes.si>)
-
- Z Lugosovega streznika snamemo pisave TrueType v kodnem naboru ISO
- 8859-2. Potem jih kot root s FontManagerjem dodamo v katalog pisav in
- zadeva je resena.
-
-
- <ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/l2ttf004.zip>
-
-
-
- 6.4. Urejevalniki
-
- 6.4.1. GNU emacs
-
- Emacs je, tako kot njegov avtor, kontroverzni Richard M. Stallman,
- urejevalnik, glede katerega ljudje niso indiferentni: ali ga
- obozujejo, ali pa sovrazijo. Emacs je vec kot urejevalnik; je
- takorekoc nacin zivljenja. V njem lahko pisete programe, iz njega
- poganjate prevajalnik, pisete besedila, poganjate crkovalnik,
- poganjate TeX, berete posto in novice... Ko enkrat v resnici dobro
- obvladate Emacs, imate realne moznosti, da se vam se dobrsen del
- naslednjega stoletja ne bo treba nauciti nobenega novega urejevalnika.
- Dokazano pa ljudje shajajo tudi brez njega.
-
-
- 6.4.1.1. Starejse izdaje programa GNU emacs
-
- Privzeta nastavitev urejevalnika je omejitev na sedembitne znake
- (ASCII). Nastavitev spremenimo tako, da v datoteko z nastavitvami
- dodamo naslednjih nekaj vrstic:
-
- ______________________________________________________________________
- ;; Omogocimo izpis znakov s kodo vecjo od 127
- (standard-display-european t)
-
- ;; Omogocimo vnos znakov s kodo vecjo od 127
- (set-input-mode (car (current-input-mode))
- (nth 1 (current-input-mode))
- 0)
- ______________________________________________________________________
-
-
-
- Prilagoditev Emacsa je mozno izvesti v eni od naslednjih datotek z
- nastavitvami:
-
- ╖ /usr/lib/emacs/site-lisp/site-start.el (skupne nastavitve)
-
- ╖ ~/.emacs (osebne nastavitve)
-
- ╖ /usr/lib/emacs/site-lisp/default.el (skupne nastavitve)
-
- Z vnosom in izpisom nasih znakov seveda se ni konec zgodbe o
- prilagoditvi Emacsa za slovenscino. Zelimo na primer tudi, da se ukaza
- forward-word in backward-word ne bosta zatikala na nasih znakih, ter
- da tudi za nase znake pravilno tece pretvarjanje med velikimi in
- malimi crkami. S starejsimi izdajami Emacsa to ni vedno povsem
- trivialno. Bralcu bo v veliko pomoc zbirka nasvetov Slovenscina in
- racunalniki avtorja Alesa Kosirja, v kateri je programu GNU emacs so
- posveceno obsirno poglavje. Najdete jo na
-
- <http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/slolang.html>
-
-
-
- 6.4.1.2. GNU emacs 20
-
- Z zadnjo izdajo urejevalnika Emacs in standardno slovensko tipkovnico
- je prilagoditev posebno enostavna. Vse, kar potrebujemo, je
-
- ______________________________________________________________________
- ;;; Turn on Latin-2 both as input and output method (Emacs 20.*
- ;;; and onwards)
- (set-language-environment "Latin-2")
- ______________________________________________________________________
-
-
- Kasneje lahko nacin Latin-2 izberemo za vnos in izpis v menuju Mule /
- Set Language Environment / European / Latin-2.
-
-
- 6.4.2. crisp
-
- Crisp je urejevalnik v duhu urejevalnika Brief z burno zgodovino.
- Napisal ga je Paul Fox iz Anglije in ga distribuiral kot ``program na
- pokusino'' (shareware). Zadnja taksna razlicica je 2.2e iz leta 1991
- in je po nekaterih vesteh avtor ne podpira vec. Novejse (trenutno 5.1)
- pa trzi podjetje Vital, Inc. iz Teksasa, ZDA. Crisp je nekako blizje
- pecejevskemu duhu, kot pa sta Emacs in Vi; ce se nobenega od teh dveh
- ne morete navaditi, je morda Crisp prava izbira.
-
- Privzeta nastavitev urejevalnika Crisp 2.2e je, da znakov s kodami od
- 127 dalje ne prikaze, ampak izpise njihovo sestnajstisko kodo, ki jo
- uvede z znakoma \x. Pomaga, ce nalozimo paket z izvorno kodo Crisp in
- v datoteki $(SRC)/crisp2.2e/src/crunch/tty/xterm.cr popravimo drugi
- argument funkcije set_term_features() iz NULL na "%c". Popravljeni
- makroukaz prevedemo:
-
-
- crunch xterm.cr
-
-
-
-
- Rezultat, popravljeni xterm.cm, postavimo med ostale, navadno v imenik
- /usr/local/lib/crisp/macros/tty.
-
- Makro xterm velja, kot bi iz imena sami uganili, za Crisp, pognan v
- oknu XTerm znotraj X Window System. Enaka intervencija piscu teh
- vrstic ni uspela na linux.cr (konzola) in xcrisp.cr (razlicica Crisp
- za X11). Poleg tega se je na starejsi verziji Linuxa (1.0.8) crunch
- pritozeval nad predprocesorjem za C, /lib/cpp. Pomagala je logicna
- povezava:
-
-
- ln -s /usr/lib/gcc-lib/i486-linux/2.5.8/cpp /lib/cpp
-
-
-
-
- Ales Kosir je napisal za Crisp makro slovene:
-
- <http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/src/slovene.cr>
-
- Z njim lahko vnasamo nase znake tudi na tipkovnicah, ki nimajo
- primernih tipk na nacin: namesto c vtipkamo "c, makro pa pretvori
- zaporedje v ustrezen znak. Poleg ISO Latin 1 podpira se nekaj drugih
- kodiranj, ki so v uporabi v nasih krajih. Navodila za uporabo so na
- voljo tudi prek WWW:
-
- <http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/>
-
-
- Del distribucije Caldera OpenLinux je tudi ``lahka'' izvedba
- urejevalnika Crisp, CRiSP LiTE. Caldera ponuja tudi moznost kasnejse
- ugodnejse nadgraditve na polno izvedbo. CRiSP LiTE nima zgoraj
- opisanih tezav z vnosom osembitnih znakov.
-
-
- 6.4.3. vi
-
- Urejevalnik vi izvira iz sive davnine Unixa. Zaradi tezav z licencnino
- najdete na sistemih Linux namesto originalnega Vi navadno urejevalnik
- vim (Vi IMproved) avtorja Brama Moolenaarja, vcasih pa tudi ``elvis'',
- delo Steva Kirkendalla, ali nvi iz distribucije BSD 4.4. Ideje, na
- katerih temelji ``vi'' so v temeljih ortogonalne na vse, kar ste se o
- urejevalnikih naucili pod MS-DOS. Kljub temu pa je glede na to, da je
- ``vi'' edini urejevalnik, ki zanesljivo obstaja na cisto vsakem Unixu,
- pametno poznati nekaj osnovnih ukazov za delo z njim.
-
- Po izkusnjah pisca tako originalni vi kot tudi vim sama po sebi brez
- tezav prepuscata osembitne znake. Tezave lahko vcasih povzrocajo
- zunanji programi, ki jih klicemo iz urejevalnika (npr. fmt za
- poravnavanje besedila). Navadno pomaga, ce v ~/.profile dolocimo
- spremenljivko LC_CTYPE (glej poglavje ``Slovenski locale'').
-
-
- 6.5. Elektronska posta
-
- 6.5.1. Pine
-
- Pine najprej prebere skupne nastavitve iz /usr/local/lib/pine.conf
- (ali /etc/pine.conf, zatem pa se osebne nastavitve iz ~/.pinerc. V
- enem ali drugem poiscemo niz character-set in postavimo to
- spremenljivko na ISO-8859-2:
-
- ______________________________________________________________________
- ...
- # character-set should reflect the capabilities of the display
- # you have. Normal default is US-ASCII. Typical alternatives
- # include ISO-8859-x, where x is a number between 1 and 9.
- character-set=ISO-8859-2
- ...
- ______________________________________________________________________
-
-
-
-
- 6.5.2. elm
-
- Opozorilo: pisec ze dolgo ne uporablja vec tega programa in zapisanega
- ni preveril. Danski in nemski HOWTO trdita, da je bodisi dovolj v
- ukazni lupini postaviti spremenljivko LANG na vrednost iso_8859_1,
- bodisi v konfiguracijski datoteki ~/.elm/elmrc nastaviti vrednosti
- naslednjih spremenljivk:
-
-
-
-
-
- ______________________________________________________________________
- ...
- charset=iso-8859-1
- displaycharset=iso-8859-1
- textencoding=8bit
- ...
- ______________________________________________________________________
-
-
- Vse ISO 8859-1 bi bilo pri nas verjetno potrebno nadomestiti z ISO
- 8859-2.
-
- Se enkrat prosim koga, ki ta program v resnici uporablja, da opise
- svoje izkusnje.
-
-
- 6.5.3. Netscape Mail
-
- V Netscape Mail 4.06 je mozno pisati nase znake v telesu sporocila, ne
- pa tudi v glavi. Ko imamo enkrat namescene nase pisave in urejeno
- preslikavo tipkovnice (razdelka ``Pisave pod X11'' in ``Tipkovnica pod
- X11''), le se v menuju View postnega programa izberemo ``Encoding'',
- tam pa ``Central European (ISO-8859-2)''.
-
- Vesel bom opisa izkusenj z drugimi izdajami programa Netscape Mail.
-
-
- 6.6. Svetovni splet
-
-
-
- 6.6.1. Lynx
-
- Lynx pozna od izdaje 2.5 dalje tudi kodno stran ISO 8859-2. Nastavimo
- jo lahko na enega od treh nacinov. Prvi je, da izberemo O)ptions,
- zatem pa C)harset, ter z pritiskanjem na kurzorske puscice izberemo
- zeljeni nabor znakov. Drugi je, da v datoteki ~/.lynxrc (osebna
- nastavitev) nastavimo
-
- character_set=ISO Latin 2
-
-
- In zadnji je, da v datoteki /usr/lib/lynx.cfg (skupna nastavitev)
-
- CHARACTER_SET:ISO Latin 2
-
-
-
- 6.6.2. Netscape Navigator
-
- (Metod Kozelj, Message-id:
- <Pine.HPP.3.96.981216083349.17728E-100000@hmljhp.rzs-hm.si>)
-
- Netscape Navigator, pa tudi brkljalnik iz Netscape Communicator,
- uporabljata nabor znakov, ki ga nudi X Windows System. Za prikaz nasih
- znakov je torej najprej namestiti pisave za X11 (poglavje ``Pisave pod
- X11''). Ko Navigator zazenemo, sam ugotovi, da so na voljo tudi pisave
- za 'Central European (ISO-8859-2)'. Ce pregledujemo stran, ki
- brkljalniku pravilno sporoci uporabljeni nabor znakov, potem Navigator
- avtomaticno uporabi pisavo s pravim kodnim naborom. Seveda lahko
- spremenimo osnovno velikost crk ali pa obliko za proporcionalno
- pisavo.
-
- To storimo tako, da v 'Edit / Preferences / Appearance / Fonts'
- dolocimo, da spreminjamo nastavitve za srednjeevropske pisave ('For
- the Encoding / Central European (iso-8859-2)'), potem pa izberemo, s
- katero pisavo naj Navigator prikazuje tekste. Navigator nam sam ponudi
- le pisave s pravim naborom znakov.
-
- Ce pregledujemo strani, ki imajo sicer pravilen razpored crk (razpored
- ISO 8859-2 in ne Windows-1250), pa Navigator ne uporabi pisave s
- pravim razporedom crk, lahko razpored preklopimo rocno z izbiro ,,View
- / Encoding / Central European (ISO-8859-2)``.
-
- Ob izbiri pisave s pravilnim razporedom crk in ob pravilnem razporedu
- tipk na tipkovnici lahko uporabljamo nase crke tudi pri pisanju v
- modulu 'Page Composer'.
-
- Netscape Communicator 4.06 in novejsi znajo na Unixih, ki imajo
- namescene pisave ISO 8859-2, prikazati tudi strani, napisane v kodni
- strani Microsoft CP1250, oznacene kot windows-1250 v glavi.
-
-
- 6.6.3. Spletni strezniki
-
- Opomba: spodnje besedilo je prevod navodil ,,Configuring WWW Server
- for ISO 8859-2`` http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/app/httpd.html,
- ta pa se v veliki meri naslanjajo na besedilo Marka Martinca ,,Resitev
- problema slovenskih sumnikov v HTML dokumentih``
- http://www.ijs.si/doc/www-csz.html.
-
-
- 6.6.3.1. Nacela
-
-
- 1. Dolocilo HTTP zahteva, da prenosni protokol HTTP prenasa tok
- podatkov brez omejitve na nabor ASCII ali izpisljive znake. To
- vkljucuje osembitne znake, sestnajstbitne znake kot npr. ISO10646
- ali daljnovzhodne jezike, slike, animacije, zvok ipd.
-
- 2. Vsebino spisa doloca glava MIME (vrstica Content-Type. To je edina
- informacija o zvrsti informacije, ki jo ima na voljo brskalnik,
- zato mora odrazati pravo vsebino spisa.
-
- 3. Privzeto kodni razpored (terminologija MIME/HTTP uporablja izraz
- ,,nabor znakov``) za spise HTML je ISO 10646 oz. njegova osembitna
- podmnozica ISO 8859-1. Vsak spletni brskalnik mora biti zmozen
- prikazati spis HTML, ki uporablja kodni razpored ISO 8859-1. Glava
- MIME za spise HTML, kodirane po ISO 8859-1, je:
-
-
- Content-Type: text/html
-
-
-
-
-
- 4. Dolocilo HTTP dovoljuje, da z dodatnim dolocilom charset v vrstici
- Content-Type glave MIME izberemo drug kodni razpored. Naceloma je
- dovoljen katerikoli kodni razpored, registriran pri IANA Character
- Set Registry. Iz prakticnih razlogov pa je priporocljivo, da se
- omejimo na naslednje entitete HTTP:
-
-
- charset = "US-ASCII"
- | "ISO-8859-1" | "ISO-8859-2" | "ISO-8859-3"
- | "ISO-8859-4" | "ISO-8859-5" | "ISO-8859-6"
- | "ISO-8859-7" | "ISO-8859-8" | "ISO-8859-9"
- | "ISO-2022-JP" | "ISO-2022-JP-2" | "ISO-2022-KR"
- | "UNICODE-1-1" | "UNICODE-1-1-UTF-7" | "UNICODE-1-1-UTF-8"
- | token
-
- Entiteta, ki je definirana pri IANA Character Set Registry, mora pred¡
- stavljati nabor znakov, kot je bil prijavljen pri IANA. Prazna
- entiteta implicira nabor ISO 8859-1 (kar vkljucuje US-ASCII, ki je
- njegova podmnozica).
-
- Spise HTML, kodirane v skladu s kodnim razporedom ISO 8859-2, morajo
- potemtakem vsebovati v glavi MIME vrstico
-
-
- Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2
-
-
-
-
- Pri tem presledek med podpicjem in charset=ISO-8859-2 ni obvezen.
-
- 5. Numericne entitete oblike nnn; dolocajo pismenko s kodo nnn v
- referencnem razporedu znakov (ISO 8859-1 oz. ISO 10646), ne pa v
- trenutno izbranem. Na ta nacin torej sploh ne moremo uporabljati
- nasih znakov, kodiranih skladno s kodnim razporedom ISO 8859-2,
- lahko pa uporabimo 16-bitne kode ISO 10646. Crko c (mali C s
- kljukico) lahko torej zapisemo kot č. In samo tako.
-
-
- 6.6.3.2. Prakticni oziri
-
- Kdaj je uporaba kodnega razporeda ISO 8859-2 priporocljiva, kdaj pa
- ne? Znotraj intraneta (notranjega informacijskega sistema) v okolju,
- kjer se uporablja ISO 8859-2, je morda smiselno ta razpored uporabiti
- za vse spise. Ce pa je informacija namenjena sirsemu obcinstvu, pa je
- potrebno vedeti, da je uporabniki zunaj srednje ali vzhodne Evrope,
- kjer se ta kodni razpored uporablja, informacije morda ne bodo mogli
- prikazati. Veljavno dolocilo prenosnega protokola HTTP namrec od
- spletnih brskalnikov ne zahteva, da prikazejo spise HTML, ki
- uporabljajo kodni razpored ISO 8859-2. V primeru, da brskalnik ne
- zmore prikazati strani v zahtevanem kodnem razporedu, lahko ta problem
- ignorira in stran (nepravilno) prikaze v nekem drugem kodnem razporedu
- (navadno ISO 8859-1), ali pa ponudi, da spis shranimo na disk. Zato je
- priporocljivo, da vstopne tocke v vas informacijski sistem ne
- uporabljajo kodnih razporedov, razlicnih od ISO 8859-1.
-
-
- 6.6.3.3. Podrobnosti izvedbe
-
- Obdelali bomo tri metode, s katerimi lahko spletni streznik
- prilagodimo, da pravilno postreze uporabniku s spisom, kodiranim po
- ISO 8859-2:
-
- ╖ dolocitev nove pripone za staticne spise, kodirane po ISO-8859-2,
- in vezava le-te na na primeren tip spisa v glavi MIME
-
- ╖ dinamicno prekodiranje spisov
-
- ╖ uporaba posebnosti streznika ali brskalnika
-
-
- 6.6.3.4. Dolocitev nove pripone za staticne spise
-
- Ob zahtevku za spis vecina spletnih streznikov izve zvrst staticnih
- spisov iz pripone datoteke ter na osnovi tega izdela glavo MIME, s
- katero opremi spis, preden ga izroci prejemniku. Vec razlicnih pripon
- lahko ustreza isti zvrsti spisa (priponi .jpeg in .jpg na primer obe
- dolocata zvrst image/jpeg), obratno pa ne - ena pripona lahko doloca
- kvecjemu eno zvrst spisa.
-
-
- Nobene splosne metode ni, ki bi dovoljevala uporabo pripone .html za
- spletne spise, kodirane bodisi v skladu s kodnim razporedom ISO
- 8859-1, bodisi ISO 8859-2, in pricakovala od spletnega streznika, da
- se bo nekako odlocil, s kaksno glavi MIME bo opremil ene in druge. Ena
- moznost je vsekakor, da pripono .html trajno vezemo na zvrst spisov
- HTML, kodirani skladno s kodnim razporedom ISO 8859-2. Ta resitev ima
- seveda ocitno pomanjkljivost za obcinstvo, ki ne more prikazati tega
- nabora znakov.
-
- Tukaj predlagana resitev izkorisca zmoznost spletnih streznikov, da
- dolocijo novo pripono datoteke in jo vezejo na zvrst spisa text/html;
- charset=ISO-8859-2 v glavi MIME. To moznost podpira vecina spletnih
- streznikov. Streznika W3C ter NCSA httpd (ter vse njune izpeljanke,
- npr. Apache) uporabljata ukaz AddType v nastavitveni datoteki za
- vezavo dodatnih zvrsti spisov na nove pripone datotek. Z enostavno in
- domisleno shemo (glej Resitev problema slovenskih sumnikov v HTML
- dokumentih lahko zagotovimo pravilne glave MIME za zvrsti spisov, ki
- uporabljajo kodne razporede, razlicne od ISO 8859-1. Ce na primer
- dolocimo pripono .html-l2 za spise, kodirane skladno s kodnim
- razporedom ISO 8859-2, moramo v nastavitveni datoteki dodati vrstico:
-
-
- ╖ Streznik W3C httpd (CERN httpd): v datoteki httpd.conf dodamo:
-
-
- AddType .html-l2 text/html;charset=ISO-8859-2 8bit 1.0
-
-
-
-
-
- ╖ Streznik NCSA httpd: v datoteki srm.conf dodamo:
-
-
- AddType text/html;charset=ISO-8859-2 .html-l2
-
-
-
-
-
- ╖ Streznik Apache se od NCSA httpd razlikuje samo po manjkajoci piki:
- v datoteki srm.conf dodamo:
-
-
- AddType text/html;charset=ISO-8859-2 html-l2
-
-
-
-
-
- 6.6.3.5. Dinamicno prekodiranje
-
- Na vsakem spletnem strezniku, ki podpira vmesnik Common Gateway
- Interface (CGI) lahko izvedemo dinamicno prekodiranje spletnih spisov.
- Poleg dobrih strani (iz enega samega izvora lahko ponudimo spletni
- spis v mnogo razlicnih kodnih razporedih) ima ta metoda tudi slabe:
- pretvarjanje spisa po eni strani porablja procesorski cas streznika,
- po drugi pa dinamicnih spisov posredniki (angl. proxy) navadno ne
- shranjujejo v medpomnilniku, zato z njimi dodatno obremenjujemo
- komunikacijske vode.
-
- Primera skriptov, ki izvajata dinamicno prekodiranje:
-
- ╖ slovene - paket za dinamicno pretvarjanje spletnih spisov iz
- kodnega razporeda JUS I.B1.002 v CP852, CP1250, ISO 8859-2 ter US-
- ASCII (s precrkovanjem iz CSZ v CSZ). Avtor Tadej Vodopivec,
- Ljubljana, Slovenija.
-
- ╖ pl-conv - skript v Perl za dinamicno pretvarjanje kodiranja
- spletnih spisov med ISO 8859-2, CP852, CP1250, Mazowia, Apple
- RomanCE in US-ASCII (s precrkovanjem). Avtor Jaroslaw Strzalkowski,
- Krakow, Poljska.
-
- Sledijo tri resitve, ki uporabljajo posebnosti in nestandardne
- razsiritve programske opreme. Prvi dve se nanasata na spletni
- streznik, zadnja na priljubljeni spletni brskalnik Netscape Navigator.
- Istega problema se je lotil G. Nicol s predlogom ``MIME Header
- Supplemented File Type''.
-
-
- 6.6.3.6. Metainformacija za spletni streznik W3C
-
- Spletni streznik W3C (nekoc poznan kot CERN WWW) omogoca dodajanje
- metainformacije v glave MIME odhodnih spisov.
-
- Po privzeti nastavitvi isce streznik metainformacije v datotekah s
- pripono .meta podimenik .web imenika s spisi. Ce na primer spletne
- spise hranimo v imeniku /WWW/Hypertext in zelimo opremiti spis
- isolatin2.html v njem s pravilno glavo MIME, napravimo to takole:
-
-
- ╖ Ce se ne obstaja, najprej ustvarimo podimenik .web:
-
-
- $ mkdir /WWW/Hypertext/.web
-
-
-
-
-
- ╖ Zatem v tem podimeniku ustvarimo datoteko z metainformacijami. Za
- datoteko isolatin2.html se bo ta imenovala isolatin2.html.meta.
- Datoteka mora vsebovati glavo MIME v obliki, kot jo predpisuje
- format RFC822. V nasem primeru je to ena sama vrstica:
-
-
- Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2
-
-
-
-
-
- 6.6.3.7. Datoteke ASIS za streznik Apache
-
- Streznik Apache doloca poseben tip datoteke, imenovan ASIS. Streznik
- poslje datoteko ASIS odjemniku natancno taksno, kot je (angl. ``as
- is''), ne da bi jo opremil z glavo, ki jo sicer zahteva protokol HTTP.
- Datoteka sama mora zato vsebovati vsa potrebna polja, ki jih zahteva
- protokol HTTP, tem sledi prazna vrstica in vsebina spisa HTML.
-
- V nastavitveni datoteki za streznik dolocimo, da pripona .asis pripada
- zvrsti spisa httpd/send-as-is:
-
-
- AddType httpd/send-as-is asis
-
-
-
-
- Primer datoteke ASIS:
-
-
- Status: 200 OK
- Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2
-
- <HTML>
- <HEAD>
- <TITLE>Hello world</TITLE>
- </HEAD>
- <BODY>
- <H1>Zivjo svet!</H1>
- </BODY>
- </HTML>
-
-
-
-
- Kot vidite, morate v datoteko vkljuciti tudi tromestno odzivno kodo
- streznika. Streznik vedno doda polji Date: in Server:, zato teh ne
- smemo vkljuciti v datoteko.
-
-
- 6.6.3.8. Znacka <META> z oznacbo HTTP-EQUIV
-
- V dolocilu HTTP 2.0 predlagana znacka <META> z oznacbo HTTP-EQUIV je
- bila predlagana kot neobvezna metoda, s katero lahko streznik potegne
- dodatno metainformacijo iz zaglavja (<HEAD>) spletnega spisa in jo
- uporabi pri tvorjenju glave MIME. Piscu teh vrstic ni znano, da bi
- kateri streznik to v resnici tudi pocel. Tovrstno razclenjevanje
- spletnih spisov verjetno predstavlja preveliko obremenitev za procesor
- in bi se mocno poznalo pri odzivnosti spletnega streznika. Pac pa so
- namesto tega zaceli to informacijo uporabljati spletni brskalniki
- (Netscape Navigator, na primer, to pocenja od izdaje 2.0 dalje).
-
- Primer spisa z metainformacijo o uporabljenem kodnem razporedu v
- zaglavju spisa:
-
-
- <HTML>
- <HEAD>
- <TITLE>Naslov<TITLE>
- <META HTTP-EQUIV="Content-Type"
- CONTENT="text/html; charset=ISO-8859-2">
- </HEAD>
-
- <BODY>
- Besedilo...
- </BODY>
- </HTML>
-
-
-
-
-
- 6.7. Delo na oddaljenem racunalniku
-
- Z ukazoma telnet ali rlogin lahko prek omrezja TCP/IP delamo na drugem
- racunalniku.
-
- Tezave z osembitnimi znaki pri tem so redko posledica napacne
- nastavitve v maloprej omenjenih programov, saj privzeti nastavitvi pri
- obeh podpirata osembitne znake. V primeru tezav se poleg teh programov
- splaca pogledati se
-
- ╖ nastavitev ukazne lupine (poglavje ``Ukazne lupine'')
-
- ╖ nastavitev terminala (fizicnega ali virtualnega). Eksplicitno ga
- lahko nastavimo z ukazom
- stty -parenb -istrip cs8
-
-
- ╖ in na koncu res nastavitev programov telnet ali rlogin
-
-
- 6.7.1. Telnet
-
- Telnet eksplicitno pripravimo do vzpostavitve osembitne zveze z ukazom
- toggle binary:
-
- ~> telnet
- telnet> toggle binary
- Negotiating binary mode with remote host.
- telnet> open racunalnik
-
-
- Telnet omogoca tudi, da si nastavitve za izbrane racunalnike vnesemo v
- nastavitveno datoteko, ~/.telnetrc. Vnosi imajo obliko:
-
-
- ...
- biofiz.mf.uni-lj.si
- set binary true
- ...
-
-
-
-
-
- 6.7.2. rlogin
-
- Privzet nacin zveze pri programu ``rlogin'' je osembiten, eksplicitno
- pa lahko to dolocimo z dolocilom ``-8'':
-
- rlogin racunalnik -8
-
-
-
- 6.8. TeX in LaTeX
-
- Poslovenjenje paketa LaTeX obsega
-
- ╖ 7- in 8-bitni nacin vnosa nasih znakov
-
- ╖ nacin izpisa nasih znakov
-
- ╖ poslovenjenje izpisov ``Contents'', ``Figure'' ipd.
-
- ╖ slovenska pravila za deljenje besed
-
- ╖ prilagoditev programa LyX: vizualnega okolja za vnos besedil v
- LaTeX in Linuxdoc DTD
-
- Urejanje stvarnega kazala po slovenski abecedi zaenkrat se ne gre
- avtomaticno. Pokazemo, kako lahko tezavo z nekaj truda obvozimo.
-
- Podporo za neangleske jezike v LaTeXu je poenotil paket babel
- Johannesa Braamsa z Nizozemske, ki je standardni del vseh sodobnih
- distribucij paketa TeX na Linuxu, kot sta teTeX in NTeX:
-
- <ftp://sunsite.informatik.rwth-aachen.de/pub/comp/tex/teTeX/>
- <http://web.mathematik.uni-stuttgart.de/ntex/WWW/>
-
-
-
- Z uporabo izbire ``slovene'' v paketu babel se avtomaticno izberejo
- slovenska imena pod- in nadnapisov, naslovov ipd., slovenska pravila
- za zlogovanje besed (ce imamo namescene slovenske zlogovalne vzorce;
- poglavje ``Slovenska pravila za deljenje besed''), in 7-bitni nacin
- vnosa znakov "c"s"z:
-
-
- \usepackage[slovene]{babel}
-
-
-
-
- V novi razlicici LaTeXa (LaTeX2e) lahko s paketoma fontenc in inputenc
- izberemo tudi 8-bitno kodno tabelo T1 (znano tudi kot DC ali Cork) in
- 8-bitni vnos znakov. Primer celotnega spisa v LaTeXu:
-
- ______________________________________________________________________
- \documentclass[a4paper]{article}
- \usepackage[slovene]{babel}
- \usepackage[T1]{fontenc}
- \usepackage[latin2]{inputenc}
- \begin{document}
- Ceprav se pouk na zeleznicarski soli v Sentvidu obicajno konca
- sele ob stirih, odpesacijo ucenci iz obcin Zelimlje in Zetale domov
- ze cetrt cez tri.
- \end{document}
- ______________________________________________________________________
-
-
-
-
- 6.8.1. LaTeX 2.09
-
- V starejsi razlicici paketa LaTeX, LaTeX 2.09, ne moremo uporabiti
- mehanizma inputenc. Pomagamo si s stilom latin2.sty Andreja Brodnika.
- Primer uporabe:
-
- ______________________________________________________________________
- \documentstyle[latin2]{article}
- \begin{document}
- ...
- \end{document}
- ______________________________________________________________________
-
-
- Stil latin2 je na voljo na vseh streznikih CTAN, npr.
-
- <ftp://ftp.dante.de/tex-archive/macros/latex209/contrib/latin2/>
-
-
-
- 6.8.2. Slovenska pravila za deljenje besed
-
- Datoteko s slovenskimi pravili za zlogovanje besed je v okviru svoje
- diplomske naloge leta 1990 izdelal Matjaz Vrecko, in jo predal v last
- slovenskemu drustvu uporabnikov sistema TeX (TeXCeH). Na voljo je za
- individualno uporabo brez namena pridobivanja premozenjske koristi. Od
- leta 1995 dalje zanjo skrbi dr. Leon Zlajpah z IJS, ki jo je
- posredoval tudi skrbniku sistema sistema babel za tujejezicno podporo
- v sistemu TeX, Johannesu Braamsu. Sistem babel praviloma dobimo skupaj
- z distribucijo sistema TeX. Trenutno zadnja izdaja je 2.3, datirana
- 1997-04-15.
-
- V distribuciji teTeX, ki je najbolj priljubljena distribucija na
- Unixu, vklopimo podporo za slovenske delilne vzorce tako, da kot
- administrator pozenete program texconfig. V menuju izberemo moznost
- HYPHEN - hyphenation table (tex/latex). Program texconfig pri tej
- izbiri pozene urejevalnik vi in vanj nalozi datoteko language.dat. Za
- tiste, ki ga ne poznate, najnujnejse o uporabi le-tega: levo, desno,
- gor in dol po besedilu se premikate s tipkami h, l (mali L), j in k.
- Znak pobrisete tako, da kurzor pripeljete nanj in pritisnete tipko x.
- Datoteko shranite in zakljucite z delom s pritiskom na tipko Esc in
- vpisom :wq (dvopicje, mali W, mali Q), ki mu sledi Enter. Oborozeni s
- tem znanjem v datoteki language.dat pobrisemo komentar (znak za
- procent) pred zapisom slovene sihyph22.tex, shranimo in zapustimo
- urejevalnik. Program texconfig bo avtomaticno ustvaril nove formatne
- datoteke z vgrajenimi delilnimi vzorci.
-
- Pisec teh vrstic je imel nepojasnjene tezave z datoteko sihyph22.tex,
- ki so enako cudezno izginile, ko mu je dr. Zlajpah poslal novo izdajo
- slovenskih delilnih vzorcev. Dobimo jo lahko na ftp://sizif.mf.uni-
- lj.si/pub/i18n/tex/sihyph23.tex in jo postavimo ob bok stari datoteki,
- navadno v imenik /usr/TeX/texmf/tex/generic/hyphen/. Pozenemo
- texconfig, tam najprej osvezimo seznam datotek (izbira REHASH -
- rebuild ls-R database), zatem pa ponovimo postopek iz prejsnjega
- odstavka, s tem, da ime sihyph22.tex popravimo v sihyph23.tex.
-
- Dodatne informacije o slovenski skupini uporabnikov TeX najdete na
-
- <http://vlado.fmf.uni-lj.si/texceh/texceh.htm>
-
-
-
- 6.8.3. LyX
-
- (Roman Maurer, <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>)
-
- Ce uporabljamo LyX s standardno slovensko tipkovnico (102/105 tipk),
- ga lahko enostavno prilagodimo za delo s slovenscino:
-
-
- 1. Tipkovnica v strezniku Xwindow mora biti nastavljena tako, da z njo
- v splosnem lahko vnasamo nase znake (to je opisano v razdelku ``X
- Window System'' poglavja ``Tipkovnica'').
-
- 2. Pozenemo LyX in nastavimo:
-
-
- Options / Screen Fonts / Font Norm = iso8859-2
-
-
-
-
-
- Zal izgleda, da LyX tega podatka nikamor ne shrani. Zato moramo rocno
- dodati v datoteko lyxrc (sistemska je navadno v imeniku
- /usr/share/lyx/, uporabniska pa v ~/.lyx/) naslednjo vrstico:
-
-
- \font_norm iso8859-2
-
-
-
-
-
- 3. Odpremo (nek) dokument in izberemo:
-
-
-
-
-
-
- Layout / Document / Language = slovene
- Layout / Document / Encoding = latin2
- Layout / Paper / Papersize = A4
- Layout / Quotes = ,,text`` & Double
-
-
-
-
-
- 4. Ce zelimo te nastavitve uporabljati v vseh nasih dokumentih (in to
- seveda zelimo), uporabimo se izbiro
-
-
- Layout / Save layout as default
-
-
-
-
-
- 5. Kadar uporabimo razred "letter" namesto "article", odgovorimo
- pritrdilno na vprasanje:
-
-
- "Should I set some parameters to letter the defaults
- of this document class?"
-
-
-
-
- Zaradi napake v LyXu do vkljucno 1.0.0pre2 ni mogoc vnos 8-bitnih
- znakov v matematicnem tekstovnem nacinu (math text mode). Pomagamo si
- tako, da postavimo kar celo formulo kot TeXovo kodo ("tex-mode" - s
- tem sicer izgubimo WYSIWYG). Razvijalci LyX-a so o napaki obvesceni in
- jo bodo verjetno popravili v naslednjih izdajah.
-
- 7-bitni vnos sumnikov kot "c"s"z je otezen, ker LyX avtomaticno
- pretvori dvojni narekovaj v dva enojna. Prva misel je, da si lahko
- spet pomagamo z izbiro "tex-mode", udobnejsa moznost pa je, da
- predefiniramo dvojni narekovaj. V datoteko emacs.bind (ali pa
- cua.bind, kar ze uporabljamo) dodamo vrstico:
-
-
- \bind "S-quotedbl" "accent-caron"
-
-
-
-
- Nase znake bomo zdaj dobili s pritiskom na "c"s"z. S tem zal izgubimo
- avtomaticno pretvarjanje dvojnega narekovaja v dva enojna, a vsega pac
- ne moremo imeti...
-
- Datoteka emacs.bind je v imeniku ~/.lyx/bind/. Ce je se ni, lahko
- napravimo kopijo sistemske z imenika /usr/share/lyx/bind/ in jo
- popravimo.
-
- Ce imamo staro slovensko tipkovnico (ameriska s csz namesto ~{`),
- lahko uporabimo premapiranje tipkovnice v Latin 2 Alena Salamuna
- <alen.salamun@medinet.si>:
-
-
- Options / Keyboard / Primary = slovene
-
-
-
-
-
- Ustrezna datoteka slovene.kmap je tipicno v imeniku
- /usr/share/lyx/kbd/.
-
- Takole pa lahko uporabimo crkovalnik ``ispell'' za crkovanje
- slovenskih spisov:
-
-
- Edit / Spellchecker / Spellchecker Options
- * Use alternate language: slovensko
- * Extra special chars allowed in words: cszCSZ
-
-
-
-
- V slovenski izdaji urejevalnika LyX pa:
-
-
- Uredi / Crkovalnik / Izbire crkovalnika
- * Uporabi drug jezik: slovensko
- * Dodatni posebni znaki, dovoljeni v besedah: cszCSZ
-
-
-
-
-
- 6.8.4. Pregled besedila na zaslonu
-
- V Evropi je standardni format papirja A4, kar moramo dopovedati tudi
- programom za pregled besedila na zaslonu:
-
- XDvi
- V datoteko ~/.Xresources (osebna nastavitev) dodamo vrstico
-
- ________________________________________________________________
- XDvi.paper: a4
- ________________________________________________________________
-
-
-
-
- Ghostview
- V datoteko ~/.Xresources (osebna nastavitev) ali pa v datoteko
- /usr/lib/X11/app-defaults/Ghostview (skupna nastavitev) dodamo
- vrstice:
-
- ________________________________________________________________
- ! Ghostview naj uporablja format A4
- *pageMedia: A4
- ! Tudi Ghostscript naj uporablja format A4
- *Ghostview.interpreter: gs
- *Ghostview.arguments: -sPAPERSIZE=a4
- ________________________________________________________________
-
-
- Ker tiskamo prek Ghostscripta tudi iz drugih programov, ne le iz
- Ghostview, je pametno, ce mu v nastavitveni datoteki (navadno
- /usr/share/ghostscript/izdaja/gs_init.ps ali
- /usr/local/share/ghostscript/izdaja/gs_init.ps) globalno izberemo
- velikost strani A4. Poiscemo spodnjo vrstico in jo odkomentiramo
- (pobrisemo zacetni znak za procent):
-
-
- % (a4) /PAPERSIZE where { pop pop } { /PAPERSIZE exch def } ifelse
-
-
-
- 6.8.5. Stvarna kazala
-
- Najpogostejse orodje za izdelavo stvarnih kazal v sistemu TeX je
- Makeindex. Ta je le omejeno lokaliziran (poleg angleskih pozna se
- nemska pravila za razvrscanje) in nase abecede ne pozna.
-
- Stvarno kazalo v LaTeX izdelamo z ukazom \makeindex v preambuli; vsako
- besedo, ki jo zelimo vnesti v kazalo, pa moramo posebej oznaciti z
- ukazom \index{vnos}. Ker navadno zelimo stvarno kazalo tudi izpisati,
- dodamo se ukaz \printindex, ta pa je definiran v makropaketu makeidx.
- Zgled, datoteki recimo zelez-sola.tex, naj ilustrira povedano:
-
- ______________________________________________________________________
- \documentclass[a4paper]{article}
- \usepackage[slovene]{babel}
- \usepackage[T1]{fontenc}
- \usepackage[latin2]{inputenc}
- \usepackage{makeidx}
- \makeindex
- \begin{document}
- Ceprav se pouk na zeleznicarski
- soli\index{s~ola@sola!z~eleznic~arska@zeleznicarska} v
- Sentvidu\index{S~entvid@Sentvid} obicajno konca sele ob stirih,
- odpesacijo ucenci iz obcin Zelimlje\index{Z~elimlje@Zelimlje} in
- Zetale\index{Z~etale@Zetale} domov ze cetrt cez tri.
- \printindex
- \end{document}
- ______________________________________________________________________
-
-
-
- Trik je v tem, da makeindex dopusca skladnjo \index{vnos1@vnos2}, kjer
- je vnos1 tisti, po katerem se kazalo ureja, vnos2 pa besedilo, ki se v
- resnici izpise. Naso crko C zato pisemo kot C~ (znak ~ je v kodnem
- razporedu ASCII za vsemi crkami), in tako bo zanesljivo uvrscena za
- vsemi C. Besedilo prevajamo v treh korakih:
-
-
- latex zelez-sola
- makeindex zelez-sola
- latex zelez-sola
-
-
-
-
- Prvi latex iz datoteke zelez-sola.tex izdela datoteko zelez-sola.idx,
- ukaz makeindex to uredi in iz nje izdela datoteko zelez-sola.ind, to
- pa vsrka drugi ukaz latex.
-
-
- 6.9. groff
-
- Groff nudi precej omejeno podporo za nase znake. Pri izpisu na zaslon
- (nacin nroff) lahko goljufamo tako, da zapisemo datoteko z osembitnimi
- znaki ISO Latin 2, programu pa lazemo (izbira -Tlatin1), da so
- kodirani po razporedu ISO Latin 1.
-
- Henryk Paluch je napisal paket groff-latin2, s katerim lahko nase
- znake vnasamo kot makroukaze, na primer:
-
-
- \('a a z ostrivcem
- \(vc c s stresico
- \vou u s krozcem
-
-
- Izpis v obliki PostScript v casu pisanja tega spisa se vedno ne
- deluje, ceprav bi se mehanizme iz paketa ``ogonkify'' Juliusza
- Chroboczka podobno kot v programu ``a2ps'' verjetno dalo uporabiti
- tudi tu. Se najvecji problem je verjetno ta, da je paket ``groff''
- osirotel, saj ga prvotni avtor, James Clark, ne vzdrzuje vec. Za
- paket groff-latin2 zdaj skrbi Jan Kasprzak <kas@fi.muni.cz>, najdete
- ga na
-
- <ftp://ftp.fi.muni.cz/pub/localization/groff/>
-
-
-
- 6.10. Perl
-
- Od izdaje 5.004 dalje tudi Perl podpira lokalizacijo. Nastaviti moramo
- primerne spremenljivke okolja in bodisi v programu uporabiti klic
-
- ______________________________________________________________________
- use locale;
- ______________________________________________________________________
-
-
- bodisi poklicati Perl z izbiro -Mlocale. Nekaj primerov; preizkus smo
- si sposodili pri Janu Pazdziori:
-
- ______________________________________________________________________
- ~> LC_CTYPE=sl_SI.iso88592 perl -Mlocale -e '$_="tezisce\n"; s/\w/$&:/g; print;'
- t:e:z:i:s:c:e:
- ~> LC_CTYPE=C perl -Mlocale -e '$_="tezisce\n"; s/\w/$&:/g; print;'
- t:e:zi:sce:
- ~> LC_CTYPE=sl_SI.iso88592 perl -e '$_="tezisce\n"; s/\w/$&:/g; print;'
- t:e:zi:sce:
- ______________________________________________________________________
-
-
-
- Kot vidimo, je samo v prvem primeru, ko smo izvedli oboje: nastavili
- spremenljivko LC_CTYPE in Perl poklicali z izbiro -Mlocale, nase znake
- res uposteval kot crke (\).
-
-
- 6.11. Crkovanje: ispell
-
- Vecina sodobnih distribucij Linuxa ze pride s crkovalnikom Ispell;
- manjka pa mu slovenski besedni zaklad. Tega najdete v datoteki
-
- <ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/ispell/slovensko.tar.gz>
-
-
- Arhivska datoteka vsebuje dve datoteki, slovensko.hash in sloven¡
- sko.aff. Postavimo ju tja, kjer Ispell ze hrani leksikone za ostale
- jezike. Pri piscu teh vrstic je to /usr/lib/ispell/; ce pri vas ni, si
- lahko morda pomagate s tem, da s find poskusite poiskati datoteko
- english.aff. Osnovni slovenski leksikon izvira iz baze, ki jo je pod¡
- jetje Amebis d.o.o. prispevalo za mednarodni projekt MULTEXT-East; s
- posredovanjem dr. Tomaza Erjavca z odseka za inteligentne sisteme na
- Institutu Jozef Stefan pa je na voljo za nepridobitno uporabo.
-
- Ispell uporabljamo tako, da mu v ukazni vrstici podamo jezik, v
- katerem je napisano besedilo, na primer english, deutsch, francais ali
- slovensko:
-
- ispell -d slovensko besedilo.txt
-
-
-
- Natancnejsa navodila za ravnanje s programom Ispell boste nasli v
- prirocniku, vec o prilagoditvi paketa ispell za slovenscino si lahko
- preberete na strani Slovenscina in racunalniki Alesa Kosirja. Ispell s
- slovenskim besednim zakladom poganja tudi spletni crkovalnik Trubar
- istega avtorja:
-
- <http://nl.ijs.si/cgi-bin/truform.pl>
-
-
-
- 6.12. Pretvarjanje med razlicnimi kodiranji
-
- Razen ISO Latin 2 vsebuje vse nase znake se nekaj drugih naborov:
- Microsoft Codepage 1250, IBM Codepage 852, JUS I.B1.002, Apple MacOS-
- CE, Apple MacOS-Croatian, Kamenicky, ISO Latin 4, ISO Latin 6, ISO
- Latin 7 itd.
-
- Ceprav ni tezko napisati programcka za pretvorbo iz enega kodnega
- nabora v drugega, je pripravno uporabiti ze izdelan program. Eden
- takih je GNU recode, dostopen npr. na strezniku ARNES:
-
- <ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/recode/recode-3.4.tar.gz>
-
-
- Starejse izdaje GNU recode (pred 3.5) ne poznajo Microsoftovih kodnih
- strani 1250-1259.
-
- Uporaba je enostavna:
-
- recode yu:latin2 datoteka
-
-
- pretvori datoteko iz kodnega nabora JUS I.B1.002 v kodni nabor ISO
- Latin 2. Kot obicajno izda tudi tu izbira --help se dodatne moznosti.
-
- Novejse izdaje programa recode (ki poznajo tudi nekaj vec kodnih
- naborov), uporabljajo malo drugacno skladnjo:
-
- recode yu..latin2 datoteka
-
-
- Po izkusnjah pisca pa je precrkovanje (npr. ,,nabori`` latex ali flat)
- se vedno omejeno na pretvorbo iz in v nabor ISO 8859-1. Novejse
- (preizkusne) izdaje programa recode najdete na:
-
- <ftp://ftp.iro.umontreal.ca/pub/recode/>
-
-
-
- 6.13. Drugi programi
-
- 6.13.1. Pregledovalnik less
-
- Less (avtor Mark Nudelman) je program za pregledovanje besedil na
- zaslonu, in je priljubljena zamenjava standardnega more.
-
- Less prilagodimo za izpis osembitnih znakov z nastavitvijo v
- ~/.profile:
-
-
- LESSCHARSET=latin1; export LESSCHARSET
-
-
-
-
- latin1 namesto latin2 ni pomota. Less zaenkrat slednjega se ne pozna,
- ker pa ga pravzaprav zanima samo, kateri znaki so obicajni, kateri pa
- kontrolni (ki zahtevajo posebno obravnavo), ker pa je razpored znakov
- enak v celotni druzini ISO 8859, lahko izberemo kar latin1. Namesto
- tega lahko tudi eksplicitno navedemo zaporedje tipa znakov v naboru:
-
-
- LESSCHARDEF="8bcccbcc18b95.33b."; export LESSCHARDEF
-
-
-
-
- Vsi nabori iz druzine ISO 8859 imajo osem binarnih znakov (posebnih
- znakov, ki jih praviloma ni v besedilih), tri kontrolne znake, binarni
- znak, dva kontrolna znaka, osemnajst binarnih znakov, 95 navadnih
- znakov, 33 binarnih znakov, in normalne znake do konca tabele.
-
-
- 6.13.2. Koledar gcal
-
- Vsi sistemi Unix imajo vgrajen koledarcek cal, ki pa je precej
- anglocentricen. Thomas Esken iz Nemcije je napisal alternativni
- koledarcek gcal. Od izdaje 2.40 dalje pozna tudi slovenske praznike.
- Najdemo ga na obicajnih mestih distribucije GNU. Najblizje je
- verjetno:
-
- <ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/>
-
-
- Spodnja vrednost spremenljivke GCAL ustreza nasim razmeram:
-
-
- GCAL="--cc-holidays=SI --gregorian-reform=1582"; export GCAL
-
-
-
-
-
- 7. Tiskanje
-
- Pri tiskanju lahko naletimo na razlicne situacije:
-
- ╖ Tiskalnik neposredno podpira ISO Latin 2
-
- ╖ Tiskalnik podpira enega od ostalih osembitnih naborov z nasimi
- znaki (npr. kodno stran 852), ali pa sedembitni nabor JUS I.B1.002
-
- ╖ Tiskalnik razume PostScript
-
- ╖ Tiskalnik ne podpira nicesar drugega razen ASCII
-
- Zadnja moznost ni predmet obravnave tega spisa.
-
-
- 7.1. Tiskalniki, ki podpirajo ISO Latin 2
-
- Nekaj novejsih tiskalnikov ze neposredno podpira kodni razpored ISO
- Latin 2. Med njimi so
-
- ╖ Hewlett-Packard LaserJet 4 Plus in 4M Plus
-
- ╖ Hewlett-Packard LaserJet 5L
-
- ╖ Epson FX-2170 (NLSP)
-
- ╖ Epson LQ-870 (NLSP)
-
- ╖ Epson LQ-2070 (NLSP)
-
- ╖ Epson LQ-2170 (NLSP)
-
- ╖ Epson DLQ-3000 (NLSP; letnik 1996 in novejsi)
-
- ╖ Fujitsu DL700
-
- ╖ Fujitsu DL1150/1250
-
- ╖ Fujitsu DL3700/3800
-
- ╖ Fujitsu DL6400/6600
-
- Vse, kar morate storiti, je izbrati pravilno kodno stran v
- tiskalniku. Ubezna sekvenca za tiskalnike Hewlett-Packard (PCL) in
- Epson (ESC/P2) so naslednje
-
- PCL
- Tole menda deluje:
-
- ________________________________________________________________
- \033(2N\033(s0p12h0s0b4099T
- ________________________________________________________________
-
-
-
-
- ESC/P2
- Z ukazom ESC ( t prepisemo kodno tabelo ISO 8859-2 v drugo
- tabelo tiskalnika; zatem z ukazom ESC t izberemo drugo tabelo
- tiskalnika (strani C-73 in C-77 v ,,Epson ESC/P Reference
- Manual``, december 1997):
-
- ________________________________________________________________
- \033(t\003\000\002\177\002\033t\002
- ________________________________________________________________
-
-
-
- Oznaka \033 je osmiska koda znaka Escape.
-
- Eden od nacinov, kako z /etc/printcap prilagodimo okolje za tiskanje
- na tak tiskalnik, je podrobneje opisan v razdelku ``Tiskalniki, ki
- podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki''.
-
-
- 7.2. Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki
-
- Ce tiskalnik podpira kak drug nabor z nasimi znaki (ne dolgo nazaj je
- bila ustaljena praksa, da je bil ROM v tiskalnikih zamenjan z EPROM, v
- njem pa svedski znaki zamenjani z znaki po JUS I.B1.002), lahko s
- primerno nastavitvijo v /etc/printcap se vedno tiskamo spise, kodirane
- po ISO Latin 2.
-
- Primerno moramo dopolniti datoteko /etc/printcap. Za zgled si oglejmo
- tiskalnik Epson, ki ima znake po JUS I.B1.002 na mestu svedskega
- nabora.
-
-
-
-
-
-
-
-
- ______________________________________________________________________
- lp|ascii|epson|Epson LQ-850:\
- :lp=/dev/lp1:\
- :sd=/usr/spool/lpd/epson:\
- :lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
- :mx#0:\
- :sh:
- jus|Epson LQ-850 z znaki JUS I.B1.002:\
- :lp=/dev/null:\
- :sd=/usr/spool/lpd/jus:\
- :if=/usr/spool/lpd/jus_filter:\
- :lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
- :mx#0:\
- :sh:
- latin2|text|Epson LQ-850 z znaki ISO Latin 2:\
- :lp=/dev/null:\
- :sd=/usr/spool/lpd/latin2:\
- :if=/usr/spool/lpd/latin2_filter:\
- :lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
- :mx#0:\
- :sh:
- ______________________________________________________________________
-
-
-
- Zgled ima tri tiskalniske vrste. Prva je dejanski tiskalnik z
- ameriskim (ASCII) naborom znakov. Druga uporablja filter
- /usr/spool/lpd/jus_filter:
-
- ______________________________________________________________________
- #!/bin/sh
- /usr/spool/lpd/jus_epson | lpr -Pascii
- ______________________________________________________________________
-
-
- Datoteko torej precedimo skozi filter /usr/spool/lpd/jus_epson in jo
- postavimo v prvo tiskalnisko vrsto. Filter jus_epson ne napravi
- drugega, kot da na zacetku doda kodo za preklop v svedski nabor,
- prepise datoteko z vhoda na izhod, in na koncu doda kodo za preklop
- nazaj v ameriski nabor. To je tudi edini del programja, ki je odvisen
- od vrste tiskalnika:
-
- ______________________________________________________________________
- #!/bin/sh
- # Tiskanje besedil kodiranih po JUS I.B1.002 na tiskalnik Epson LQ
- #
- # Izberemo slovenski (svedski) nabor
- /bin/echo -ne "\033R\005\c"
- # Izpisemo dokument
- cat
- # Izberemo ameriski nabor
- /bin/echo -ne "\033R\000\c"
- ______________________________________________________________________
-
-
-
- Tretja vrsta uporablja podoben filter kot druga, le da ta najprej
- pretvori besedilo iz Latin 2 v JUS, zatem uporabi ze opisani filter za
- to, da doda na zacetku in na koncu potrebno kodo za tiskalnik, in
- koncno tßko datoteko postavi v prvo vrsto.
-
-
-
-
-
-
- ______________________________________________________________________
- #!/bin/sh
- /usr/local/bin/recode --force latin2:yu | \
- /usr/spool/lpd/jus_epson | lpr -Pascii
- ______________________________________________________________________
-
-
- Zgled predpostavlja, da je pot do programa recode
- /usr/local/bin/recode. Izbiro --force moramo uporabiti, ker je pres¡
- likava neobrnljiva -- v Latin 2 imamo tako sumnike kot zavite
- oklepaje, v JUS pa samo se prve.
-
- Za ta zgled smo morali v imeniku /usr/spool/lpd ustvariti tri
- podimenike: /usr/spool/lpd/epson, /usr/spool/lpd/jus in
- /usr/spool/lpd/latin2.
-
- Tiskanje gre zdaj tako:
-
- 1. Brez eksplicitne izbire vrste, ali pa z izbiro -Pepson ali -Pascii
- se datoteka odtisne kot ASCII:
-
- lpr datoteka
-
-
-
- 2. Z izbiro -Pjus se datoteka odtisne kot besedilo, kodirano po JUS
- I.B1.002:
-
- lpr -Pjus datoteka
-
-
-
- 3. Z izbiro -Platin2 ali -Ptext se datoteka odtisne kot besedilo,
- kodirano po ISO Latin 2:
-
- lpr -Platin2 datoteka
-
-
-
- 7.3. Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki II
-
- (Matjaz Terpin <matjaz.terpin@comcom.si>, Message-id:
- <Pine.LNX.3.96.980709095750.24607B-400000@guru.comcom.si>)
-
- Matjaz Terpin <matjaz.terpin@comcom.si> je predlagal imenitno
- izboljsavo pravkar opisanega postopka, pri katerem lahko tiskamo nase
- znake in oglate in zavite oklepaje. Srz njegovega predloga je filter,
- ki pred vsakim nasim znakom preklopi v svedski nabor, takoj za njim pa
- spet nazaj v ASCII.
-
- Datoteka /etc/printcap je v tem primeru taksna:
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
- ______________________________________________________________________
- # /etc/printcap
- lp|raw|yu:\
- :lp=/dev/lp1:\
- :sd=/var/spool/lpd/lp:\
- :lf=/var/spool/lpd/ERRORLOG:\
- :mx#0:\
- :sh:
- lat2:\
- :lp=/dev/null:\
- :if=/etc/lp/lat2.filter:\
- :sd=/var/spool/lpd/lat2:\
- :lf=/var/spool/lpd/ERRORLOG:\
- :mx#0:\
- :sh:
- ______________________________________________________________________
-
-
-
- Filter /etc/lp/lat2.filter precedi besedilo skozi naslednje sito,
- /etc/lp/lat2.switch, in ga postavi v vrsto lp:
-
- ______________________________________________________________________
- #!/bin/sh
- # /etc/lp/lat2.filter
-
- /etc/lp/lat2.switch | lpr -Plp
- ______________________________________________________________________
-
-
-
- ,,Meso`` postopka je v datoteki /etc/lp/lat2.switch:
-
- ______________________________________________________________________
- #!/bin/sh
- #/etc/lp/lat2.switch
-
- echo -ne "\033R0"
-
- sed -e "s/c/`echo -ne "\033R5\~\033R0"`/g" \
- -e "s/C/`echo -ne "\033R5\^\033R0"`/g" \
- -e "s/s/`echo -ne "\033R5\{\033R0"`/g" \
- -e "s/S/`echo -ne "\033R5\[\033R0"`/g" \
- -e "s/z/`echo -ne "\033R5\140\033R0"`/g" \
- -e "s/Z/`echo -ne "\033R5\@\033R0"`/g" \
- -e "s/c/`echo -ne "\033R5\}\033R0"`/g" \
- -e "s/C/`echo -ne "\033R5\]\033R0"`/g" \
- -e "s/d/`echo -ne "\033R5\|\033R0"`/g" \
- -e "s/D/`echo -ne "\033R5\\\\033R0"`/g"
-
- echo -ne "\033R5"
- ______________________________________________________________________
-
-
-
- Matjaz pravi se: sed slabo prebavi ``echo -ne "\000"'', zato
- uporabljam kar znak 0 (niclo), saj je tiskalnik (NEC pinwriter P7)
- zadovoljen tudi s tem.
-
-
- 7.4. Tiskalniki PostScript
-
- ``Naravni'' kodni nabor v PostScriptu je Adobe Standard Encoding.
- Nasih crk ne pozna. Pa ne le nasih, tudi mnogih drugih crk ne pozna,
- in pravzaprav sploh nima tovrstnih ambicij. Namesto tega je ASCII
- razsirjen z gradniki sestavljenih znakov: stresica, ostrivec, diereza,
- sedij itd. -- vsi so tam. Jezik PostScript pa omogoca definiranje
- sestavljenih znakov. Vse skupaj je cakalo samo se nekoga, ki bo
- definiral sestavljene znake za kodni nabor ISO Latin 2. Ta nekdo je
- bil Juliusz Chroboczek, ki je napisal paket ogonkify.
-
- Filtra a2ps in GNU enscript sta bila napisana z namenom, da resita za
- nase kraje neobicajno zagato: kako odtisniti cisto obicajno besedilo
- na tiskalnik, ki razume edino PostScript. Eden in drugi postavita
- stran v PostScriptu z danim besedilom in jo posljeta na tiskalnik.
- Fleksibilnost PostScripta omogoca tudi transformacije (npr.
- pomanjsave) ali poudarjanje sintakse pri tiskanju programskih izpisov.
- Oba podpirata nabor ISO Latin 2.
-
-
- <http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/ogonkify/>
- <http://www-inf.enst.fr/~demaille/a2ps/>
- <http://www.iki.fi/~mtr/genscript/>
- <ftp://ftp.arnes.si/gnu/enscript/enscript-1.6.1.tar.gz>
-
-
-
- 7.4.1. ogonkify
-
- Ogonkify je filter za izpise v PostScriptu, in omogoca pravilen odtis
- crk tudi v jezikih, ki ne uporabljajo nabora ISO Latin 1. Ker je
- filter, je ravno korak prepozen, da bi lahko pocel to elegantno, ampak
- mora prezveciti kakrsnokoli grdobijo pac izpljune program korak pred
- njim in iz dobljenega izdelati lep odtis. Programi pa izdelujejo
- datoteke PostScript vsak malo drugace, kar filtru ``ogonkify'' otezi
- delo. Zaenkrat podprti formati izpisa PostScript so: NCSA Mosaic,
- Netscape Navigator, StarOffice, Applixware in XFig.
-
- Ogonkify za delovanje potrebuje Perl. Ko je namescen, ogonkify
- uporabimo takole za odtis spletnega sestavka, shranjenega iz
- Navigatorja:
-
- ogonkify -AT -N netscape.ps | lpr
-
-
-
- 7.4.2. GNU enscript
-
- Ce GNU enscript se ni namescen, ga namestimo po navodilih, ki so
- prilozena programu. Poleg njega potrebujemo se vsaj eno pisavo z
- vsemi nasimi znaki, zapisan v obliki Type 1. Primeren je npr. IBM
- Courier, ki je prosto dostopen in se distribuira z X Window System,
- programom ghostscript ipd. Ce nismo prepricani, ali ga imamo ze
- namescenega, pozenemo:
-
-
- find / -name cour.pf[ab]
-
-
-
-
- V osebno (~/.enscriptrc) ali skupno konfiguracijsko datoteko (navadno
- /usr/local/etc/enscript.cfg ali /usr/local/etc/enscriptsite.cfg)
- dodamo pravilno pot do datotek s pisavami. Poleg tega potrebuje GNU
- enscript v vsakem imeniku s pisavami se datoteko z imenom font.map, ki
- vsebuje preslikavo med imeni pisav in datotekami, kjer so shranjene.
- Ustvarimo jo z ukazom mkafmmap.
-
- Primer konfiguracijske datoteke:
-
-
-
- ______________________________________________________________________
- ...
- # Kje hranimo pisave PostScript?
- AFMPath: /usr/lib/X11/fonts/Type1:/usr/local/lib/ghostscript/fonts
- ...
- # Privzeti nacin kodiranja:
- DefaultEncoding: latin2
- ...
- # Privzeti format papirja:
- DefaultMedia: A4
- ...
- # lpd izbira tiskalniske vrste z -P...
- QueueParam: -P
- ...
- # Za tiskanje uporabljamo ukaz lpr, ne lp
- Spooler: lpr
- ______________________________________________________________________
-
-
-
- Ko je vse potrebno nastavljeno, odtisnemo besedilo enostavno z ukazom
-
- enscript datoteka
-
-
-
- 7.4.3. a2ps
-
- Z izdajo 4.7.21 je Akim Demaille v a2ps vgradil mehanizem za
- sestavljene znake, ki ga je Juliusz Chroboczek uporabil v filtru
- ``ogonkify''.
-
- Nasim krajem prilagodimo a2ps z majckeno spremembo nastavitvene
- datoteke. Sistemsko nastavitveno datoteko najdemo navadno kot
- /usr/etc/a2ps.cfg, /usr/local/etc/a2ps.cfg ali kaj podobnega; osebna
- se imenuje ~/.a2psrc.
-
- ______________________________________________________________________
- ...
- # Default encoding
- Options: --encoding=latin2
-
- # Default media
- Options: --media=A4
- ...
- ______________________________________________________________________
-
-
-
-
- 8. Linux v Sloveniji
-
- Harald T. Alvestrand z Norveske vodi evidenco o uporabnikih Linuxa po
- drzavah. Seznam slovenskih uporabnikov Linuxa je na naslovu
-
- <http://domen.uninett.no:29659/bycountry/SI.html>
-
-
- Ce vas ni med njimi, se prijavite!
-
- <http://domen.uninett.no:29659/>
-
-
-
-
-
- 8.1. Skupina uporabnikov Linuxa
-
- Od marca 1996 dalje deluje v Ljubljani organizirana skupina
- uporabnikov Linuxa v Sloveniji, drustvo LUGOS (Linux Users Group of
- Slovenia). Drustvo ima svojo stran na WWW:
-
- <http://www.lugos.si/>
-
-
- Drustvo ima tudi svoj elektronski spisek, na katerega se prijavite
- tako, da na naslov majordomo@lugos.si posljete vrstico
-
- subscribe lugos-list
-
-
- v telesu sporocila.
-
-
- 8.2. Strezniki FTP
-
- Vzdrzevan seznam aktivnih arhivov v Sloveniji najdete na straneh
- streznika LUGOS,
-
- <http://www.lugos.si/arhiv/>
-
-
- Od marca 1997 dalje imamo v Sloveniji svoj Sun SITE, ki je usklajen z
- drugimi strezniki Sun SITE po svetu (Sun SITE na Univerzi Severne
- Karoline, ZDA, je eden glavnih centrov za Linux).
-
- <ftp://sunsite.fri.uni-lj.si/pub/linux/>
-
-
- Na strezniku ARNES se avtomaticno zrcalita distribucija Debian in
- programje iz projekta GNU,
-
- <ftp://ftp.arnes.si/software/unix/linux/debian/>
- <ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/>
-
-
- Streznik z zelo veliko izbiro programja za Linux je tudi na Gimnaziji
- v Murski Soboti,
-
- <ftp://mercur.s-gms.ms.edus.si/pub/UNIX/linux/>
-
-
- Studentski informacijski center je s pomocjo Zavoda za odprto druzbo
- uredil streznik FTP v Narodnem domu v Mariboru:
-
- <ftp://ftp.kibla.org/pub/Linux/>
-
-
- Distribucija Slackware se zrcali tudi na strezniku Fakultete za
- racunalnistvo in informatiko Univerze v Ljubljani,
-
- <ftp://ftp.fri.uni-lj.si/pub/linux/>
-
-
- Wowen Goods for Linux se zrcalijo na strezniku Laboratorija za
- robotiko na Fakulteti za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani:
-
- <http://robo.fe.uni-lj.si/woven/>
-
-
- Linux Documentation Project ter distribucija Debian se zrcalita na
- strezniku Centra za uporabno matematiko in teorijsko fiziko, Univerza
- v Mariboru:
-
- <http://www.camtp.uni-mb.si/linux/LDP/>
- <ftp://ftp.camtp.uni-mb.si/pub/linux/debian/>
-
-
-
- 8.3. Usenet
-
- Linux nima svoje diskusijske skupine, ampak je vsa razprava o sistemih
- Unix zbrana v skupini si.comp.os.unix (kjer pa razprava o Linuxu res
- predstavlja znaten del prometa). Svojo skupino pa ima drustvo LUGOS:
- si.org.lugos.
-
-
- 8.4. Zastopniki za Linux
-
- Agenda d.o.o., Lavriceva 3, Maribor (tel. 062/2297740), je uradni
- zastopnik podjetij Caldera, RedHat in SuSE v Sloveniji.
-
- CD-ROM z distribucijami Linuxa se da navadno dobiti pri vseh bolje
- zalozenih trgovcih s tovrstno robo, npr. Infobia (tel. 061/614548)
- ali Mantis (tel. 061/1685473).
-
-
- 9. O tem spisu
-
- Najnovejsa izdaja tega spisa je razen na uradnem mestu Linux
- Documentation Project dostopen tudi pri avtorju ter na domaci strani
- Slovenskega drustva uporabnikov Linuxa:
-
- <http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-HOWTO.html>
- <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Slovenian-HOWTO.html>
-
-
- Vse pripombe na ta spis so dobrodosle na naslov
- <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>, splosna vprasanja o Linuxu in
- poslovenjenju programov pa sodijo na dopisno listo lugos-slo@lugos.si
- ali v si.comp.os.unix.
-
-
- 9.1. Opombe k drugi izdaji
-
- Druga izdaja je priblizno dvainpolkrat daljsa od prve, ki je izsla
- konec leta 1996. Izkazalo se je, da bi bil koristen kratek seznam
- stvari, ki jim moramo opraviti, ce zelimo usposobiti nase znake na
- konzoli ali v okolju X Window System, zato sem ga dodal na zacetek.
- Dodan je opis uporabe vektorskih pisav Type 1 in TrueType. Nastavitev
- locale predstavlja standarden nacin prilagoditve programov, zato je
- temu razdelku namenjena vecja pozornost. V celoti so novi opisi
- prilagoditev urejevalnika LyX ter pisarniskih paketov WordPerfect,
- Star Office in Applixware. Dodan je opis prilagoditve nove izdaje
- urejevalnika Emacs. Razdelek o tiskalnikih je razsirjen z domiselno
- alternativno razlicico tiskalniskega filtra; dodatno sta omenjena
- ogonkify in a2ps. Posodobljen je seveda tudi razdelek o Linuxu v
- Sloveniji. In morda se kaj, kar sem pozabil.
-
- Ce je prva izdaja predstavljala nekaksne zbrane in urejene zapiske o
- problemih, s katerimi sem se sam sreceval, se zdaj nekoliko bolje
- zavedam tudi potreb drugih. Zato sem v to dodal tudi opis prilagoditev
- programov in programskih paketov, ki jih sam ne uporabljam, npr. Star
- Office, Applixware ali Word Perfect. Opisanih resitev nisem
- preizkusal; zaupam pac izkusnjam izvornih piscev. Te sem povsod tudi
- navedel in lahko stopite v stik z njimi.
-
-
- 9.2. Zahvala
-
- Ce bralka ali bralec nista tega ze sama uganila, je cas, da priznam
- sam: noben strokovnjak za Linux nisem. Nekaj o lokalizaciji Linuxa sem
- se naucil iz spisov ``German HOWTO'' Winnfrieda Truemperja ter
- ``Danish/International HOWTO'' Thomasa Petersena, nekaj o
- internacionalizaciji kar tako iz spisov Michaela Gschwinda. Nadvse
- koristni so bila tudi ``Czech HOWTO'' skupine avtorjev, Polska strona
- ogonkowa, ter Slovenscina in racunalniki Alesa Kosirja. Prvi spis je
- spisala skupina avtorjev, obcasno ga objavijo v cz.comp.linux,
- zrcaljen je pa tudi na nekaj mestih na Ceskem in Slovaskem; drugo
- najdete na http://www.agh.edu.pl/ogonki/; stran vzdrzuje Jaroslaw
- Strzalkowski. ``Slovenscino in racunalnike'' najdete na
- http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/.
-
- Z namigi in nasveti so mi pomagali se (v abecednem vrstnem redu):
- Gorazd Bozic <gorazd.bozic@arnes.si>, Ales Casar <casar@uni-mb.si>,
- Tomaz Erjavec <tomaz.erjavec@ijs.si>, Matjaz Godec <gody@elgo.si>,
- Ales Kosir <ales.kosir@hermes.si>, Metod Kozelj <metod.kozelj@rzs-
- hm.si>, Renato Lukac <renato@s-gms.ms.edus.si>, Roman Maurer
- <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>, Jaka Mele <jack@ro.zrsss.si>, Borut Mrak
- <borutm@bigfoot.com>, Boris Pozar <boris.pozar@guest.arnes.si>, Marko
- Samastur <marko.samastur@fmf.uni-lj.si>, Robert Susic
- <robert.susic@ijs.si>, Alen Salamun <alen.salamun@medinet.si>, Matjaz
- Terpin <matjaz.terpin@comcom.si>, in Leon Zlajpah
- <leon.zlajpah@ijs.si> Vsem hvala. Vsem po nemarnosti izpuscenim se
- opravicujem; poskusil bom popraviti do naslednje izdaje.
-
-
- 9.3. Vprasanja
-
- 9.3.1. Se pravi Slovenian ali Slovene?
-
- Mnenja so deljena. Pisec teh vrstic se je pozanimal pri strokovnjakih
- s tega podrocja, ki so ga le potrdili v tem, da so mnenja res deljena.
- Slovnicno je pravilno eno ali drugo, odlocitev za eno ali drugo
- varianto je zaenkrat bolj domena jezikovne estetike. Iz zgodovinskih
- razlogov ta spis uporablja Slovenian, in tako bo do nadaljnjega tudi
- ostalo.
-
-
- 9.3.2. Nasi znaki v tem spisu
-
- Cel spis govori o tem, kako pridemo do nasih znakov, sam jih pa nima.
- Kako to?
-
- Kovaceva kobila... Sistem SGML-Tools (nekdaj Linuxdoc-SGML), ki je
- uradni standard za dokumentacijo HOWTO, zaenkrat podpira samo Latin 1.
- Cees de Groot, vzdrzevalec paketa SGML-Tools, kot tudi Tim Bynum,
- urednik zbirke HOWTO, se tezave zavedata. Pisec teh vrstic v upanju na
- boljse case pise v Latin-2; preden poslje material uredniku, pa poreze
- kljukice nad sumevci. Za domaco rabo pa lahko malo pogoljufamo in
- paketu sgmltools lazemo, da so osembitni znaki kodirani po Latin 1:
- pri pretvorbi v navadno besedilo je tako ali tako vseeno, pri
- pretvorbi v HTML moramo dodati vrstico <META> z definicijo
- uporabljenega nabora znakov, pri pretvorbi v LaTeX pa morebiti se malo
- telovaditi s sed.
-
-
- 9.4. Uporaba in razsirjanje
-
- Copyright (c) 1996,1999 Primoz Peterlin
- <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>. Ta spis lahko razsirjate pod
- pogoji, navedenimi v licenci LDP, dosegljivi na naslovu
- http://metalab.unc.edu/LDP/COPYRIGHT.html. Spisa ni dovoljeno
- razsirjati v spremenjeni obliki brez privolitve avtorja.
- Informacije v tem spisu so podane v veri, da so tocne in koristne,
- vendar pa brez kakrsnegakoli jamstva, izrecnega ali impliciranega,
- vkljucno, a brez omejitve na implicirano jamstvo za primernost za
- trzenje ali uporabo. Uporabljate jih lahko izkljucno na lastno
- odgovornost. Avtor ne odgovarja za kakrsnekoli skodo, posredno ali
- neposredno, nastalo kot posledico uporabe informacij v tem spisu.
-
-
- 9.5. Note to English readers
-
- Copyright (c) 1996,1999 by Primoz Peterlin
- <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>. This document may be
- distributed under the terms set forth in the LDP license at
- http://metalab.unc.edu/LDP/COPYRIGHT.html. This document may not be
- distributed in modified form without consent of the author.
-
- The information in this document is provided in belief of being
- accurate and useful, however without any warranty, expressed or
- implied, including, but not limited to, the implied warranties of
- merchantability or fitness for a particular purpose. The entire risk
- of using the information goes with the user. The author can not be
- liable for any possible damage, direct or indirect, arising from the
- use of information provided in this document.
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-