Vsaka KDE aplikacija bi morala priti z svojo lastno nastavitveno datoteko, tako da ni potrebe, da bi jo uporabnik urejeval. Vendar dokler ni vsaka distribucija pripravljena za KDE, boste morda želeli nastaviti obstoječe aplikacije, da bodo delale z KDE. V tej lekciji bomo poskusili namestiti XV v K namizno okolje (KDE).
Vsaka aplikacija mora postaviti nastavitveno datoteko v imeniško drevo $KDEDIR/share/applnk. Dodatno imate še imeniško strukturo v ˜/.kde/share/applnk kjer lahko namestite še dodatne aplikacije. Te datoteke bodo vidne le za vas, ne pa za ostale uporabnike. KFM in KPanel pregledata te imenike ob zagonu. KPanelov sistemski menu odgovarja tej imeniški strukturi. Ikone v tem imeniku se obnašajo kot prave aplikacije. Lahko kliknete nanje, da poženete aplikacijo in lahko spuščate datoteke nanje. Včasih se izkaže za dobro idejo imeti takšne nastavitvene datoteke izven drevesa applnk. Delujejo v vsakem imeniku, a le tiste v imeniku applnk so pregledane ob zagonu. Če torej želite namestiti na primer XV kot privzeto aplikacijo za slike, potem morate premakniti nastavitveno datoteko v to posebno drevo. Morda pa so aplikacije, za katere ne želite, da se pojavijo v KFM ali KPanel temveč na namizju, potem boste seveda ustvarili nastavitvene datoteke na vašem omizju ali drugje. Postopek je skoraj enak kot ta, ki ga opisujemo tukaj.
Če KFM najde datoteko, najprej poizkusi ugotoviti katerega tipa so njeni podatki. Ko to opravi, poišče vse aplikacije, ki so registrirane za ta tip podatkov. Če ni najdena nobena, je uporabnik obveščen. Če je najdena le ena, ali pa je le ena privzeta, jo bo KFM uporabil, drugače bo KFM ugibal. Uporaba desnega plavajočega menija bo prikazala izbor vseh aplikacij, ki so registrirane za ta tip podatkov.
Sedaj lahko nadaljujete z naslednjim razdelkom medtem ko bodo hekerji in razvijalci želeli izvedeti več o podrobnostih.
Nastavitvena datoteka, ki jo želimo utsvariti bo izgledala takole:
# KDE Config File [KDE Desktop Entry] BinaryPattern=xv; MimeType=image/gif;image/jpeg;image/tiff;image/x-xbm;image/x-xpm; Comment=XV Image App Comment[de]=XV Graphik Programm Exec=xv %f TerminalOptions= Icon=image.xpm Path= Type=Application Terminal=0 Name=XV Name[de]=XV |
Prva vrstica vsebuje nekaj čarobnih zlogov in druga z ; ločen seznam imen, ki jih lahko ima izvedljiva (binarna) datoteka te aplikacije. Na ta način ta dobi tudi lepo ikono. Naslednja vrstica vsebuje seznam vseh zvrsti mime s katerimi lahko aplikacija rokuje, čemur sledijo običajni komentarji v različnih jezikih. Značka Exec vsebuje ukaz za lupino, ki bo izveden ob startu aplikacije. %f bo nadomeščen z imenom datoteke dokumenta, vendar za podrobnosti poglejte naslednje poglavje. Značka Type je potrebna v vsaki KFM nastavitveni datoteki. KFM-u lahko poveste, da požene aplikacijo v terminalu s postavitvijo Terminal na 1 in nastavitvijo nekaterih terminalskih možnosti, če je to potrebno. Oznaka Path vam omogoča, da nastavite delovni imenik. Zadnji dve vrstici določata ime aplikacije. To ime je uporabljeno v KFM-ovih context sensitive dvižnih menujih na primer. Kot pri komentarjih morate priskrbeti angleško različico in dostaviti ostale prevode.
Večina starinskih aplikacij bo potrebovala oznako %f kot argument. To pomeni, da lahko sprejme le datoteke na lokalnih diskih. Če kljub temu uporabite URL, bo KFM najprej naložil datoteke in potem pognal ustrezno aplikacijo. Če so datoteke spremenjene s strani aplikacije, je uporabnik vprašan, ali jih želi odložiti.
Lahko pa vnesete oznako %u namesto %f. To bo povzročilo, da bo KFM podal aplikaciji URL. Zunanje datoteke niso prednaložene. Nekatere KDE aplikacije podpirajo to odlično možnost.
Obstajajo še dodatne značke. Tukaj je kratek seznam:
%k Pot in ime konfiguracijske datoteke same. To je uporabno, če mora aplikacija, ki jo želite pognati brati/spreminjati konfiguracijsko datoteko, ki jo je pognala. Na ta način lahko implementitrate preproste predstavitve tiskalnika. Ista datoteka, ki predstavlja tiskalnik na vašem namizju shranjuje vaše priljubljene nastavitve tiskalnika. Uporabite %k, da podate konfiguracijsko datoteko tiskalniškemu GUI.
%n Ime datoteke dokumenta brez poti.
%d Pot dokumenta brez imena datoteke. Znački %d in %n skupaj delujeta kot %f.
%c Ime aplikacije. To je (po možnosti preveden) naslov aplikacije, kot je nastavljen v kdelnk datoteki. Na ta način lahko postavite naslov aplikacije.