Že po prvi objavi tega sestavka v reviji Moderne galerije M'ARS smo skušali pri podjetju
Monolit - informacijski sistemi, d.o.o. računalniško rekonstruirati velikost slike in lego
fragmentov v njej. Pri tem smo uporabili programsko opremo, s katero v kartogarfiji
"popravljajo" zračne posnetke terena. Čeprav margine odstopanja nismo mogli povsem
odpraviti, so rezultati zadovoljivi. Kot že tolikokrat doslej pa se je izkazalo, da nam tehnična
pomagala lahko ovržejo ali potrdijo intuitivne hipoteze, ne morejo pa jih nadgraditi.
V nadaljevanju dodajam poročilo o poskusu rekonstrukcije velikosti Macesna z natančno
razlago metodolgije, ki ga je pripravili mag. Tomaž Gvozdanovič, dipl. ing. geod.
Za rekonstrukcijo smo imeli na voljo naslednje slikovne vire:
Sliki Macesen in Na Heblarjih se ne prekrivata, zato samo iz njiju ne moremo določiti
medsebojne lege. Ključ do rešitve je stara fotografija prvotne slike. S kombinacijo
vseh treh slik lahko določimo:
Za povezavo med sliko Macesen in prvotno sliko smo uporabili 17 točk, ki smo jih določili
iz detajlov na samem macesnu, ter dveh točk na drevesih v spodnjem desnem delu. Točke za
kvalitetno transformacijo manjkajo predvsem na levem delu, razen zgoraj.
Povezavo med sliko Na Heblarjih in prvotno sliko je izredno težko določiti, saj je ves
detajl, ki ga lahko uporabimo za transformacijske točke skoncentriran na relativno
majhni površini, ki jo predstavlja naslikani stan. Smreka za stanom je premalo ostra,
da bi jo lahko uporabili za transformacijske točke, drugega detajla pa ni. Za
transformacijske točke smo na stanu izbrali 7 točk, ki smo jih določili iz presekov
ravnih linij.
Za transformacijo in izračun vseh neznanih parametrov smo imeli na prvotni sliki
skupaj 24 transformacijskih točk. Za kvalitetno transformacijo manjkajo točke
predvsem na zgornji levi šestini, to je na izgubljenem delu originalne slike. Tudi v
primeru, da bi ta del še obstajal, bi bilo zelo težko poiskati še kakšno zanesljivo
transformacijsko točko, saj iz stare fotografije prvotne slike, ni videti, da bi bilo v tem
delu kaj še kaj ostrega detajla..
Kot pomoč pri določevanju geometrije slike smo predpostavili, da so bili robovi
prvotne slike in njenega okvirja vzporedni. Vsak rob slike oziroma okvirja smo določili
z merjenjem 6 - 12 točk in izravnavo optimalnih premic skozi merjene točke. Vogale
slike oziroma okvirja predstavljajo preseki tako dobljenih premic.
Neznani parametri, ki jih za rešitev problema potrebujemo, so bili:
Izračun transfomacije je dal na transfomacijskih točkah naslednja odstopanja:
Rezultati izračunov so dali naslednje rezultate:
Na natančnost rezultatov vplivajo naslednji dejavniki:
Na podlagi izračunane geometrije slike smo lahko združili digitalni sliki obeh obstoječih Groharjevih slik s fotografijo prvotne slike.
( Prvotna, intuitivna rekonstrukcija slike)
Na kazalo...