Jakopič je očitno avtentiziral sličico po Groharjevi smrti, zelo verjetno ne prej kot v tridesetih letih tega stoletja. Časovna distanca je prav lahko povzročila, da se ni ukvarjal z vprašanjem kvalitete slike, temveč jo je sodil po fakturi in koloritu.

Groharja je Jakopič pri slikanju Macesna obiskal in je o tem tudi poročal v svoji korespondenci. Torej je poznal sliko tudi v prvotnem stanju. Če je Jakopič poznal študijske fragmente te kompozicije, in če jih je kdo, jih je zagotovo on, potem je njegova površnost še razumljivejša.

Čudno vendarle je, kako se je izgubila iz spomina prva inačica Macesna. Še bolj čudno je, da spomin ni obdržal obrezovanja slike. Odgovor bi lahko dal podatek, kdo si je iz odrezka napravil še enega Groharja. Ne moremo izključiti možnosti, da je Jakopičev zapis lahko namenoma pitijski. Ponovno se vsiljuje vprašanje, ali je to sploh prava »pleneristična« slika!